Part

 1 I  |          oživlja hirajočo dušo, da mu je moči prenašati to pusto
 2 I  |              in še dandanašnji sem mu hvaležen za to! ~Pa kaj,
 3 I  |       podaril stvarnik človeku, da mu lepša in daljša življenje!
 4 I  |    pokazati pravega pota, ustrežeš mu tudi, če ga svariš in mu
 5 I  |           mu tudi, če ga svariš in mu praviš, katerih potov naj
 6 I  |       življenju je vse prav. Gorje mu, kdor bi se predrznil tudi
 7 II |       častilo, tudi kamnalo, kadar mu niso govorili in prerokovali
 8 II |           da ni hotel zlate, ki se mu je ponujala kakor drugim,
 9 II |           s tremi strunami, katere mu bodo pele vsaka svojo pesem. ~
10 II |          ta naj pusti petje, in če mu je že radodarna muza podala "
11 II |        sebi in nam na veselje. ~Da mu bo pa to popolnoma mogoče,
12 II |           v svoji oblasti, tako da mu nikdar ne odreče. Poznati
13 III|          in veselimo z njim, ne bo mu treba iskati novih, lepih
14 III|         umetnik naredil rajši, ker mu je že vse v en kup, tam
15 III|        očaku nebeška prikazen, ali mu ni zbudila v boječih prsih
16 III|          bi ga pa kdo vprašal, kaj mu je pravzaprav, molče položi
17 III|          zmes -- in Bog daj, da bi mu je ne bilo treba nikoli,
18 IV |          prikloni se drugi in prvi mu zleze z veliko težavo ---
19 IV |           Ta pa se huduje in preti mu s pestjo -- zakaj -- tega
20 IV |            invita Minerva", prišel mu bo na dan namesto čvrste,
21 IV |           se je navzel tako, to se mu bo, če je resničen, rodoviten
22 IV |         začelo buditi se in rojiti mu po prsih -- zunaj bo zima --
23 V  |         obsežena v besedah: Beseda mu je gladka in "duh mu je
24 V  |        Beseda mu je gladka in "duh mu je gladek"! Vsaj o poglavitnejših
25 V  |         Ali ni to lep stan? Blagor mu, kdor je postavljen na tako
26 V  |           zdaj vesele, glasove, ki mu vzbujajo sladko domotožnost,
27 V  |            Novicah", zdi se mi, da mu je zopet veliko škodilo
28 V  | neusmiljeno navado, da kakor hitro mu ni všeč kaka beseda, pa
29 V  |          ki bere moje pisanje (Bog mu daj dolgo življenje in pa
30 V  |         protestuje zoper slavo, ki mu jo po vsi sili nakladajo
31 V  |         rekel tu o Koseskem, s tem mu nikakor ne mislim kratiti
32 VI |           prihodnjem listu, da sem mu poslal odgovor, katerega
33 VI |            in nikakor in nikjer se mu ne more očitati, ravno njemu
34 VI |            razloga kakor ta, da se mu je ravno ta mera zanj pripravna
35 VI |            to mero le zato, ker so mu po volji lepoglasne "ottave
36 VI |      podaljšati za eno nogo, da bi mu ne premenilo tolikanj značaja.
37 VI |       pomnoži vina v kozarcu, kdor mu prilije vodé. Tako je gospod
38 VI |        umeti morebiti: moči, ki so mu ostale -- pa to tudi ne
39 VI |        govori, kar misli -- vendar mu nobeden ne očita slavohlepja --
40 VI |          žal besede -- akoravno se mu ga zdaj ni bilo treba bati (
41 VI |              ko pred ob reči polki mu podložni. ~Ko kralja napadejo
42 VI |       nesreče in zlobe -- tedaj so mu pokorne vse nadloge, saj