Part

 1 I  |    bodi ti dano, da ga, ko te misli zadušiti čut, izliješ v
 2 II |     Tako se tudi pri nas zdaj misli, da je vsak pesnik, kdor
 3 II | pesnik, kdor le utegne. V tej misli je pa tudi nekoliko resnice.
 4 II |  zaklade. Saj ima človek časi misli in čutila, katerim nima
 5 II |      pesmih vsak bralec svoje misli in svoje želje, svoj strah
 6 II |       ta in oni o pameti take misli, to ti bom , kadar pridem
 7 III|       liričnemu poetu pa moji misli ni treba druge domišljije,
 8 III|  pripravni, da nam zbude take misli in čute, kakršne je imel
 9 III|    bralčevih prsih celo vrsto misli in čutov -- takih, kakršni
10 III|     roja sladkih, tolažljivih misli in čutov? Potolažena je
11 III|     samih praznih besed, brez misli, brez čuta; ali pa se izgubé
12 IV |      meos! ~Ali dragi moj, ne misli, da ravnam tako, ker mi
13 IV |    usnju in z zlato obrezo in misli, da ima veliko pesmi, a
14 IV |     postala pesem dovršena po misli in po obliki. ~Nihče ne
15 VI | molčim; vsak človek ima svoje misli o plemenitosti! Ker me je
16 VI |         V tem sem jaz njegove misli, zlasti če se pišejo tako,
17 VI |    vsaj ne zadostuje; po moji misli je Goethe humoristično ti
18 VI |   ljuti, ~das' reče vsak, kar misli, sodi, čuti. ~Ti so eni
19 VI |       pa: das' reče vsak, kar misli, sodi, čuti. To se vendar
20 VI |      akoravno vsak pravi, kar misli! Kako je to? Ali le med
21 VI |       umeti: Vsak govori, kar misli -- vendar mu nobeden ne
22 VI |      sklepa, da tudi nihče ne misli nič takega -- a tedaj se
23 VI |     vsi)! In pa zadnjič: "Ker misli, sodi, čuti." Tu so spet
24 VI |   napolnjen verz -- ena sama: misli, ali: čuti, bila bi veliko
25 VI |       svojega gnezda. Zdaj pa misli in piši človek, če ti je