Part

  1 I  |       oživlja hirajočo dušo, da mu je moči prenašati to pusto
  2 I  |          da pri nas možje, katerim je izročena mladina, tako slabo
  3 I  |            in telesa! ~Nekdaj vsaj je bilo tako. Jaz sem v vseh
  4 I  |            našel le enega moža, ki je tu pa tam, dejal bi gredoč,
  5 I  |           reči vrgel kako zrno, ki je pa palo v rodovitno zemljo --
  6 I  |       hvaležen za to! ~Pa kaj, saj je zdaj, kakor mi pišeš, ako
  7 I  |       slabeje. Pa o tej reči, dasi je tako imenitna in posebno
  8 I  |           moč za tistega, kateremu je dano, da jo drugim razodeva. ~
  9 I  |           vdaj se poeziji, saj ona je najlepši dar, ki ga je podaril
 10 I  |         ona je najlepši dar, ki ga je podaril stvarnik človeku,
 11 I  |             Vadi se in uri, dokler je čas, da ti bo moči, ko bo
 12 I  |           moči! ~Pri tebi, seveda, je drugače. Kar sem tvojega
 13 I  |           videl še do zdaj -- dasi je bilo le malo -- bilo mi
 14 I  |            bilo le malo -- bilo mi je nekako všeč, vsaj ni bilo
 15 I  |          bere povsod; kazala se mi je v vsem neka izvirna moč,
 16 I  |           skladajo pesmi, to učiti je težko, če ni nemogoče; kako
 17 I  |       podtikati krivi nameni. Meni je poezija resna, sveta stvar --
 18 I  |          sveta stvar -- poezija mi je vse -- poetje nič! Ker pa
 19 I  |              poetje nič! Ker pa mi je poezija sveta stvar, kako
 20 I  |            in slepé ljudi! ~Kaj pa je korenina in vir žalostnega
 21 I  |        našega pesništva? -- saj da je žalostno, tega morda vendar
 22 I  |          zna pri nas le pisati, to je, črke delati, on je slovenski
 23 I  |             to je, črke delati, on je slovenski pisatelj; kdor
 24 I  |           slovenski pisatelj; kdor je zverižil toliko in toliko
 25 I  |        toliko in toliko verzov, on je slovenski pesnik, "nadepolni",
 26 I  |            pesnik, "nadepolni", če je mlad, "slavni", če je že
 27 I  |           če je mlad, "slavni", če je že malo starejši. Če je
 28 I  |            je že malo starejši. Če je pa zraven še kak učitelj,
 29 I  |            to se še vpraša, kateri je prvi, ali pa najbolje, vsi
 30 I  |            v slovstvenem življenju je vse prav. Gorje mu, kdor
 31 I  |          zlato pratiko. Kdo te nam je postavil za sodnika? Le
 32 I  |         zakonu ne v novem! Vsak si je poiskal pripravnega mesta
 33 I  |         slovenskem panteonu, težko je res temu in onemu popustiti
 34 I  |     prilikah in podobah: treba nam je kritike, kritike na vse
 35 I  |           Da se boje kritike in se je branijo kakor sršenov pisatelji,
 36 I  |            njimi tudi taki, ki jim je mar za razvitek in omiko
 37 I  |          ne menimo): Naše slovstvo je še premlado; pri nas je
 38 I  |            je še premlado; pri nas je še premalo pisanega; če
 39 I  |            ko bi kmet, ki vidi, da je manj namlatil ko sosed,
 40 I  |       Vpije po plevici, ali pletje je težavno in nehvaležno delo
 41 I  |          Če jo hočemo -- treba nam je kritike; komur bi se moralo
 42 I  |          so zastonj vsi dokazi! Če je pa nočemo, pa pustimo to
 43 I  |          povsod. Krompir, pravijo, je steber in podpora naši deželi;
 44 I  |        takega še ni slišalo. Treba je slabejših, cenejših čevljarjev
 45 I  |          narodu! -- ~Glavna reč pa je ta, da se nikakor ne slepimo,
 46 I  |        skrbno jo hranil in nikomur je ne hotel pokazati, da mi
 47 I  |           pojdem pa k zlatarju; če je drag kamen, tolikanj bolje --
 48 I  |       drugo kamenje! ~Velika zmota je misliti, da kritika koga
 49 I  |           imela tako moč! Ali nima je. Pravi, dokazuj pevčetu
 50 I  |           kaže na tem in onem, kaj je dobrega in kaj je slabega,
 51 I  |        onem, kaj je dobrega in kaj je slabega, kaj je pravega
 52 I  |     dobrega in kaj je slabega, kaj je pravega in kaj je napačnega,
 53 I  |     slabega, kaj je pravega in kaj je napačnega, in če dokazuje
 54 I  |            če dokazuje tudi, zakaj je to takó -- to takó; ali
 55 II |         pošiljati Glasniku? Kaj ti je neki vdihnilo to čudno misel? --
 56 II |           ti to veselje dela -- ti je šlo! Če bo kaj napačnega
 57 II |         vprašanje! Poje naj, komur je petje dano, kakor veli nemški
 58 II |          hrvaško take može). To pa je ravno tako, kakor bi kdo
 59 II |           bi kdo na vprašanje: Kaj je pobožnost? odgovoril: Pobožnost
 60 II |    pobožnost? odgovoril: Pobožnost je, če je človek pobožen. ~
 61 II |        odgovoril: Pobožnost je, če je človek pobožen. ~Kaj je
 62 II |            je človek pobožen. ~Kaj je pesnik, kdo je in kakšen
 63 II |       pobožen. ~Kaj je pesnik, kdo je in kakšen je? ~Pesniki se
 64 II |           pesnik, kdo je in kakšen je? ~Pesniki se nahajajo pri
 65 II |        stvari! ~V starih časih, ko je bilo manj in so bili še
 66 II |          sveti možje; ljudstvo jih je častilo, tudi kamnalo, kadar
 67 II |       možje. Hvaležno ljudstvo jih je častilo celo s tem, da jih
 68 II |         častilo celo s tem, da jih je volilo za vojskovodje in
 69 II |         zgodovina! ~Rimljan, ki si je moral z mečem v pesti pridobiti
 70 II |            s pesniki. Poslušal jih je le tu pa tam v zabavo in
 71 II |     prebavo. ~Tudi dandanašnji, ko je pesnikov kakor listja in
 72 II |  Merkurjevega sina.  Le zlata lira je še ostala našim nadepolnim
 73 II |            pripovedujejo, kako jim je "krasna deva", slovenska
 74 II |         brez kake zahvale. Le eden je bil, kakor nam pravi, tako
 75 II |           ni hotel zlate, ki se mu je ponujala kakor drugim, ampak
 76 II |          kakor drugim, ampak hotel je enkrat pošteno javorovo
 77 II |          postaneš nejevoljen. ~Kdo je torej pesnik? ~Ne vem, kateri
 78 II |          še trdijo, da vsak človek je sam duhovnik, ki sme pridigovati,
 79 II |        tudi pri nas zdaj misli, da je vsak pesnik, kdor le utegne.
 80 II |        kdor le utegne. V tej misli je pa tudi nekoliko resnice.
 81 II |            človek, zlasti pa kadar je zaljubljen, dela pesmi na
 82 II |          jih spleta v vence in kar je več takih poetičnih opravkov.
 83 II |     opravkov. Samo da vse to, kdor je pameten, dela skrivaj in
 84 II |           pesmi iz teh opravil. To je razloček. Ali da resno govorim:
 85 II |        kakršne mi drugi. Le prejel je od stvarnika neko stvarilno
 86 II |      poglavitna lastnost pesnikova je torej, da čuti, in sicer
 87 II |    obilnejši meri; bolj občutljivo je, kakor pravijo naravoznanci.
 88 II |          naj pusti petje, in če mu je že radodarna muza podala "
 89 II |      imenitna lastnost pesniku pak je ta, da more in zna dati
 90 II |      pripravno podobo. Ta lastnost je, kakor prva, poseben nebeški
 91 II |            svojem rojstvu -- njemu je zastonj vse prizadevanje
 92 II |          bo večno nem. ~Kdor pa ga je prejel -- bodi ga vesel
 93 II |        mnogim trudom. ~Kralj David je bil ustanovitelj preroške
 94 II |           mora se učiti: Čudno, da je ta resnica tako malo spoznana
 95 II |           najvišje! Le pesniku, ki je, rekel bi, najvišji umetnik,
 96 II |              pa po zgledih? ~Jezik je pesniku tvarina in orodje;
 97 II |          le po postavah, ki si jih je posnel iz jezika samega. ~
 98 II |            samega. ~O tej reči, ki je silno imenitna, mislim pozneje
 99 II |          obširneje govoriti. Treba je pesniku dalje skušnje v
100 II |           tista lepa pesem: ~David je na pljunko bil,~da je je
101 II |        David je na pljunko bil,~da je je razbil! ~Poznati mora
102 II |           je na pljunko bil,~da je je razbil! ~Poznati mora človeško
103 II |            veselje. ~Nad vse to pa je treba pesniku še -- zdrave
104 II |               zdrave pameti. Pamet je vsakemu človeku kolikor
105 II |           tej solzni dolini; treba je je nekoliko celo tistemu,
106 II |            solzni dolini; treba je je nekoliko celo tistemu, ki
107 II |        tolče kamen ob cesti, pa bi je ne bilo treba pesniku? Naši
108 II |          tisti slavni minister, ki je dejal: Glej, sin moj, kako
109 II |          sin moj, kako malo pameti je treba, da se vlada svet!
110 II |        treba, da se vlada svet! Če je že tako malo pameti treba,
111 II |           se vlada veliki -- svet, je pač nič treba ne bo, da
112 II |        pomislijo, da ravno Horacij je bil posebno pameten človek,
113 II |            zdrave pameti, kakor bi je bilo ravno potreba. Da ima
114 II |           čuti potrebo, in kar jih je naredil, dá jih naj v pregled
115 II |      tiskati prej; saj slaba pesem je še nedolžna, dokler ni tiskana;
116 II |       tiskarne na beli dan! ~In ta je prva in največja pregreha
117 II |          gre na široko -- umetnost je postala demokratična --
118 II |            Vsi smo poetje, kar nas je sklanjalo "ribo" in "raka"
119 III|           ne z izmišljenimi, kakor je navada. Saj sem ti dejal
120 III|            bom ravno pri volji; to je pa pri meni le o velikih
121 III|          velikih praznikih. ~To pa je že kaj drugega, ker me opominjaš,
122 III| najimenitnejšo -- domišljijo. Taka je, vidiš, če se poprime človek
123 III|         šolskih klopeh. In tako se je lovec ujel v svojo past;
124 III|            že sama ob sebi umé, da je še ni treba omenjati. ~Še
125 III|           celo treba ni; zlasti pa je nevarno priporočati jo našim
126 III|     svetišče svojega srca, saj, če je v resnici pesnik, ondi najde
127 III|          drug duh kakor v novi, ki je po naravnih postavah vzrastla
128 III|        življenja. O tej stvari, ki je silno imenitna, pa do zdaj
129 III|         kdo naj poje, govoriti nam je, kaj naj se poje.  Če tako
130 III|     ogleduješ podobe, gotovo se ti je že včasi čudno zdelo, zakaj
131 III|      umetnik naredil rajši, ker mu je že vse v en kup, tam lepih
132 III|        take misli in čute, kakršne je imel umetnik. ~Taka je tudi
133 III|     kakršne je imel umetnik. ~Taka je tudi v lirični poeziji.
134 III|            se in ne tehtajo; dosti je, da jih je resnično čutilo
135 III|          tehtajo; dosti je, da jih je resnično čutilo srce in
136 III|            navdajali pesnika. ~Kaj je oljkova mladika? -- Ko jo
137 III|          oljkova mladika? -- Ko jo je pa prinesel golobček v kljunu
138 III|         misli in čutov? Potolažena je božja jeza --- upadajo vode,
139 III|           vstaja zemlja, zemlji se je povrnila rodilna moč, ki
140 III|         zopet ptičje petje; rešeno je življenje, človeštvo; rešena
141 III|       življenje, človeštvo; rešena je vesoljna priroda! Glej,
142 III|      vesoljna priroda! Glej, to ti je prava lirična pesem! -- ~
143 III|         posebno prepevali in kakor je videti, prepevali bodo tudi
144 III|            Zlasti pa vino, kolikor je meni znano človeštvo in
145 III|   najlepših njihovih pesmi; saj se je še celo iz praznovanja Bakhovega
146 III|        Bakhovega razvila drama, ki je krona vse poezije! -- ~Najpridneje
147 III|          nas so se pesniki, dokler je bilo moči, ogibali tega
148 III|     predmeta, razen enega moža, ki je pa ravno zavoljo tega trpel
149 III|            kaže, pripustila se jim je ta reč vsaj molče nekoliko.
150 III|        pred zobmi! -- ~Predmet, ki je bil do sedaj pri nas posebno
151 III|     posebno v čislu in katerega si je vsak naš pesnik obilo privoščil,
152 III|            pesnik obilo privoščil, je -- domoljubje. Prav težko
153 III|          domoljubje. Prav težko mi je o tej stvari tako govoriti,
154 III|        krivo sodil. ~Lep, blag čut je domoljubje -- Bog daj, da
155 III|    čitalnicah. Lepa, blaga čednost je domoljubje -- kdo bi to
156 III|            kdo bi to tajil? A meni je ljubše v dejanju kakor pa
157 III|     pesniške prikazni! ~Domoljubje je premalo izvirno, neposredno
158 III|           ne za srce, trenutek jih je rodil, trenutek jih pogoltne
159 III|          po njima! Pesem, čim bolj je patriotična, tem manj je
160 III|           je patriotična, tem manj je poetična po navadi! -- ~
161 III|        pripravni obliki, kakor nam je na primer pokazal Prešeren. ~
162 III|        bodisi dolga ali kratka. To je ena glavnih napak naših
163 III|          ga pa kdo vprašal, kaj mu je pravzaprav, molče položi
164 III|         nebu -- in globok zdihljaj je edini odgovor njegov na
165 III|               in Bog daj, da bi mu je ne bilo treba nikoli, sentimentalnost
166 III|            nikoli, sentimentalnost je prava smrt vse poezije;
167 IV |            z bojnimi poročili, kdo je padel, kdo je ujet, kdo
168 IV |        poročili, kdo je padel, kdo je ujet, kdo v žitu leži in
169 IV |             kdo v žitu leži in kdo je hrbet pokazal in na katero
170 IV |          ki se zdaj vrše; kriva mi je tega druga neprijetna prikazen --
171 IV |            orodje -- le želodec mi je od nekdaj že slaboten. Ko
172 IV |         posebno dandanašnji, treba je dobrega želodca, takega,
173 IV |      otroško veselje! Meni vsaj se je tako godilo! ~Ko pa tako
174 IV |            z veliko težavo --- ker je obilega života -- na krepka
175 IV |          mirno v žep ter se, kakor je videti, svojemu pomagaču
176 IV |         zbor; strašen krik in hrup je med njimi -- kaj hočejo --
177 IV |            pogovora. Govoriti nama je zdaj o vprašanju, kako naj
178 IV |           sila že nikjer ni dobra, je pa še celo slabi pri pesmarjenju.
179 IV |       usedel in v roke vzel, česar je treba za pisanje, ter dejal:
180 IV |           za lastno slavo -- kakor je ravno pri volji. Kar tako
181 IV |           da bo mož sam mislil, da je naredil pesem, in izmed
182 IV |  ponarejenim, lažnivim blagom. Kar je dobrega, lepega, poštenega,
183 IV |         binkoštna češnja, in rasti je take kakor miloška Venera --
184 IV |       pravem času, da pri vsem tem je imel le malo opraviti stvarnik --
185 IV |           stvarnik -- njena lepota je znesena od vseh strani,
186 IV |             kaj bi ji ostalo! Tako je svet poln laži in sleparije.
187 IV |            pesmi! Čudno pri tem pa je to: od daleč, to seveda,
188 IV |           to: od daleč, to seveda, je ponarejeni prstan ravno
189 IV |        zanj več goldinarjev, kakor je v resnici vreden krajcarjev.
190 IV |          krajcarjev. Pri pesmih pa je to čisto drugače; ponarejeno
191 IV |           bi se vse pesmi, kar jih je do zdaj narejenih na svetu,
192 IV |        tako malo dobrih pesmi, ker je mislil, da jih ima toliko! ~
193 IV |            pa narejena. Rojena, to je prava beseda! Kakor v tistem
194 IV |        tistem naravnem procesu, ki je vir vsega življenja, ločita
195 IV |            strah in hrepenenje, ki je razlito po življenju. Česar
196 IV |     razlito po življenju. Česar se je navzel tako, to se mu bo,
197 IV |       navzel tako, to se mu bo, če je resničen, rodoviten poet,
198 IV |            bo jemal s seboj, česar je treba za pisanje, češ da
199 V  |  slovenščini na vaši gimnaziji, to je res žalostno, da bi tako
200 V  |           na Dunaj, tako da sem mi je zbudila misel, ali ni to
201 V  |          naroda. In res, čuditi se je po tem, kar slišim, da imajo
202 V  |        slovenski gimnaziji; koliko je tu priložnosti, ne samo
203 V  |       ogenj navdušenja za vse, kar je pravega, dobrega in lepega;
204 V  |        vidijo, da ta ali oni narod je v tem ali tem tako daleč
205 V  |    sedanjost z razlogi vred, zakaj je tako in ne drugače. Na ti
206 V  |   pisateljih, ne bo dejal samo: Ta je prvi, ta je drugi, ali pa
207 V  |         dejal samo: Ta je prvi, ta je drugi, ali pa celo: Oba
208 V  |         Oba ta sta prva, in pa: Ta je posnemal tega, ta onega.
209 V  |      obsežena v besedah: Beseda mu je gladka in "duh mu je gladek"!
210 V  |            mu je gladka in "duh mu je gladek"! Vsaj o poglavitnejših
211 V  |      hranil in branil. -- Rastlini je treba sonca in moče -- učiteljev
212 V  |          lep stan? Blagor mu, kdor je postavljen na tako mesto;
213 V  |         drugače? ~Posebno žalostno je, kar slišim o vaših slovenskih
214 V  |     Odiseje pa do "Abúna Solimana" je, mislim, vendar malo dolga
215 V  |      neusahljivega vira. Pobožnost je res, kakor pravi sv. Pavel,
216 V  |          toujours perdrix! Tako se je ta gotovo lepa pesem popolnoma
217 V  |          začenjaš mi praviti, kako je vaš učenik govoril o priložnosti
218 V  |          nesrečnem "Klasju", ki ga je slana vzela, preden je še
219 V  |          ga je slana vzela, preden je še dozorelo -- habent sua
220 V  |          imel drugih bolečin! Meni je za resnico -- nič drugega.
221 V  |            zakaj, ne vem! ~Zato ga je bil, kakor sem slišal praviti,
222 V  |      praviti, celo eden sežgal; to je, ne Prešerna samega, ampak
223 V  |          Nič takega! Očitalo se mi je, da za življenjepis prvega
224 V  |               in o drugem delu, ki je glavni mojega spisa, dejalo
225 V  |         mojega spisa, dejalo se mi je, da sem spisal himno namesto
226 V  |          navadi in do tega časa se je hvala pela še vsemu, kar
227 V  |           hvala pela še vsemu, kar je bilo tiskanega s slovenskimi
228 V  |    metelčici ali pa v gajici. Kako je to, da je hvala naenkrat
229 V  |           v gajici. Kako je to, da je hvala naenkrat prepovedana? "
230 V  |        idem!" A zdi se mi tudi, da je v tistem spisu razen hvale
231 V  |           da kažem tudi zakaj! ~Če je bila pa kritika našega glavnega
232 V  |          nam kaže pisave -- ~to me je pa vaš kritik popolnoma
233 V  |        zavrne na to; Tista kritika je prava, ki hvali, kar je
234 V  |            je prava, ki hvali, kar je hvale vrednega, in graja,
235 V  |            vrednega, in graja, kar je graje vrednega. Ali nisem
236 V  |          sem ga hotel povišati! Ta je bila pa vendar odveč, ker
237 V  |           poviševati Prešerna, ker je že dovolj visok; hotel sem
238 V  |          hotel sem le pokazati, da je res vreden naš Prešeren,
239 V  |           posebno pa vreden, in to je glavno -- da ga beremo.
240 V  |          umeli tudi tisti, katerim je bil prej previsok! ~S svojim
241 V  |            zlasti pa o tem, kar se je bralo iz njegovega novega
242 V  |         tako krivo sojenem pisalcu je že zdavnaj sklenjena. Le
243 V  |     zdavnaj sklenjena. Le težko mi je naravnost izgovoriti svojo
244 V  |          še celo ne ve, mislim, da je kdo mojega imena na svetu.
245 V  |       mogel pasti v greh, ki se mi je očital pri Prešernu. Pa
246 V  |          Prešernu. Pa saj v tem se je že obilo, le preobilo grešilo
247 V  |         Klopstock na Nemškem, tako je udaril Koseski pri nas prvi
248 V  |            prvi na véliki zvon, da je dal mogočen glas, ki se
249 V  |            dal mogočen glas, ki se je razlegal daleč okrog po
250 V  |       marsikaterega zaspanca. ~Lep je zvonov glas, kdo bi tajil! "
251 V  |           zibeli! -- ~Klopstock se je bil prikazal Nemcem kakor
252 V  |      svetla zvezda na nebu; vse jo je gledalo strmé, tako da so
253 V  |     nazadnje bolele oči. Zvezda ta je bila komet, šla je, kakor
254 V  |       Zvezda ta je bila komet, šla je, kakor je prišla. Dandanašnji,
255 V  |          bila komet, šla je, kakor je prišla. Dandanašnji, kakor
256 V  |         prišla. Dandanašnji, kakor je znano, govore Nemci o svojem
257 V  |           Bral sem celo nekdaj, da je bil razpisan Nemec lepo
258 V  |            ki se more izkazati, da je v resnici prebral vso Klopstockovo
259 V  |         nihče oglasil! -- ~Vzbudil je bil Klopstock, kakor vsaka
260 V  |   posnemovalcev. Cela truma se jih je bila usula za njim, sčasoma
261 V  |            za njim, sčasoma pa jih je prijalo manj in manj in
262 V  |        manj in manj in dandanašnji je Klopstock popolnoma zastarel;
263 V  |          nad novim "bardom", ki se je vzdigoval tako krepko, tako
264 V  |            kvišku, kvišku -- da se je skril v oblake! -- Potem
265 V  |   Koseskemu; njegova dela, kar jih je izvirnih, preberó se v času,
266 V  |          preberó se v času, kar ga je treba, da se jajce v mehko
267 V  |            jajce v mehko skuha. To je ravno! Izvirnost, menim,
268 V  |           ravno! Izvirnost, menim, je morda vendarle pri pesniku
269 V  |          more človek le s tem, kar je njegovega, kar je naredil
270 V  |         tem, kar je njegovega, kar je naredil sam. O izvirnosti
271 V  |           veliko peča s pesniki in je tako rekoč ves napojen z
272 V  |          včasi malo sam oglasi, to je prav naravna prikazen; saj
273 V  |         prav naravna prikazen; saj je znano, da so nekatere tvarine,
274 V  |    Koseskega nemškemu Vossu, ki si je zaslužil s svojimi predstavami
275 V  |         Novicah", zdi se mi, da mu je zopet veliko škodilo prijateljstvo --
276 V  |   naznanilom, potlej pa s tem, kar je v zgled iz njega vzetega
277 V  |         pride pred oči!) in kar mi je moči sicer dobiti slovenskega
278 V  |      ugibljem -- vse zastonj! Kako je to, saj sem vendar bral
279 V  |        filologičen lešnik -- tu pa je ves moj trud zastonj. Pa
280 V  |     zastonj. Pa ne da bi dejal, da je govor tako visok, da ne
281 V  |            ne morem za njim -- saj je pravi "peš govor"; ne dviguje
282 V  |            ne dviguje se tu, kakor je sicer njegova navada, v
283 V  |         slovenskem slovstvu. On mi je bil z glavo majé in čudno
284 V  |              namesto navad. ~Da pa je ravno jaz tako slabo umem
285 V  |           zadnjega časa: čern kert je prederl terdo perst (a gospod
286 V  |          in pa ostra ščet! Tako se je nosil tudi rajnki nestor
287 V  |        take postne jedi. ~Nekaj me je pa vendar veselilo pri tem
288 V  |           se videl, da Koseski sam je res, kakor sem mislil že
289 V  |       njegovi prijatelji. ~Tak nam je čas kaj malega rodil, ~ne
290 VI |           upam, ne takega, kakršen je spis v "Novicah" -- kaj
291 VI |           svoj posebni glas, ki ga je prejel od stvarnika -- in
292 VI |         tistem glasu, v katerem me je -- ogovoril. Vsak po svoje!
293 VI |        ogovoril. Vsak po svoje! Da je pa gospod nasprotnik nekatere
294 VI |      drugem kakor na sebi! Tako mi je gospod nasprotnik res storil
295 VI |          ne sme natisniti. Kako se je ta gospod vedel o ti priložnosti --
296 VI |       misli o plemenitosti! Ker me je bil gospod nasprotnik poklical,
297 VI |         tisti meri; gospod urednik je vse to položil "ad acta"! ~
298 VI |           naj ostane ta reč, kakor je! Za odgovor naj bere gospod
299 VI |   porednosti in norčavosti, katera je, kakor sem ravno skusil,
300 VI |           srbé. -- -- -- ~Žalostno je, da mora človek pri nas
301 VI |            še tako dober namen; to je takoj "nagrda, sirov nalet,
302 VI |         nagrda, sirov nalet, treba je satisfakcije", kakor se
303 VI |      cerkev zopet posvetiti, če se je oskrunila s kakim hudodelstvom.
304 VI |           kolikor se hoče, resnico je vendarle treba povedati --
305 VI |      vendarle treba povedati -- če je noče noben drug, bom jo
306 VI |      slabega! ~Prva napaka njegova je ta, da ni jasen, tu pa tam
307 VI |             da ni jasen, tu pa tam je težko umeven, ne nekaterih
308 VI |       Kakor pa meni, mislim, da se je godilo tudi marsikateremu
309 VI |           pa mi ni bilo jasno, kaj je nagnilo gospoda prevodnika,
310 VI |     nagnilo gospoda prevodnika, da je izvolil namesto izvirnih
311 VI |          rekoč pomaga pesniku, ker je dal njegovemu delu lepšo
312 VI |        obliko, ali pa tedaj, kadar je izvirno delo pisano v pesniški
313 VI |        lepote izvirnega jezika. To je n. pr. vodilo Schillerja,
314 VI |    Schillerja, kakor pravi sam, ko je prevajal kos Vergilijeve
315 VI |      videti v našem prevodu. Byron je eden izmed prvih pesnikov
316 VI |            mojster v formi" on, ki je tako lahko, tako elegantno
317 VI |          resne in šaljive, pokazal je dovolj v svojem Don Juanu.
318 VI |      dovolj v svojem Don Juanu. Da je torej pisal Mazepo v prostih
319 VI |         razloga kakor ta, da se mu je ravno ta mera zanj pripravna
320 VI |         pripravna zdela -- tega se je bilo tudi držati vestnemu
321 VI |          oblika v poeziji ni kakor je obleka, ki se nosi zdaj
322 VI |           pametnih zakonov. Obliko je tako rekoč zrastena z umetnim
323 VI |          misliti drugega, kakor da je gospod prelagatelj izvolil
324 VI |          se pišejo tako, kakor jih je pisal naš Prešeren; tako
325 VI |           razloga; tembolj, ker si je gospod prelagatelj s tem
326 VI |          škodil nego koristil. Res je včasi malo težko prenesti
327 VI |            slovensko vrsto (mogoče je pa vendar), zato bi se pač
328 VI |         značaja. Izvoljena mera pa je silila gospoda prelagatelja,
329 VI |           gospoda prelagatelja, da je moral raztrgati in razkosati
330 VI |            in razkosati povest, ki je v enem pisana (le v daljše
331 VI |            vselej brez sile; in to je primoralo moža, da je moral
332 VI |           to je primoralo moža, da je moral marsikaj dostaviti
333 VI |           dostaviti iz svojega, da je bila stanca polna --; to
334 VI |         kdor mu prilije vodé. Tako je gospod prelagatelj, in to
335 VI |          gospod prelagatelj, in to je velika napaka, čisto spremenil
336 VI |       štejem tudi take reči, kakor je n. pr. takoj začetek: "Je
337 VI |          je n. pr. takoj začetek: "Je bilo dneva po pultavski
338 VI |           nelepa podoba britve, ki je pa nima Byron -- ostati
339 VI |            njena bistvena lastnost je ostrost. Takih in še hujših
340 VI |            glavne lastnosti, tedaj je le -- fraza; drugič pa,
341 VI |            fraza; drugič pa, in to je ravno tako imenitno, mora
342 VI |           ostati pri podobi, ki jo je izvolil, in tako jo razpeljati,
343 VI |     Goethejev: Prijatelj, siva vsa je teorija -- Zeleno zlato
344 VI |            teorija -- Zeleno zlato je drevo življenja! Zagovarjanje,
345 VI |            ni tu že več tropus, da je že popolnoma izgubila prvotni
346 VI |           zadostuje; po moji misli je Goethe humoristično ti dve
347 VI |          jih govori -- Mefisto! To je pa tudi edina meni znana
348 VI |           črkami tiskan, v katerem je zmešanih pet ali šest različnih
349 VI |    topovlje, Konj'ki, peštvo -- to je že precej dovolj; vsaj bralec,
350 VI |      pogrešal ničesar -- vendar pa je pristavljeno še: in druge
351 VI |               kakor et caetera. To je tako nepoetično, da človek
352 VI |            slava in ljudstva -- to je pač dovolj; kar je več --
353 VI |              to je pač dovolj; kar je več -- to je odveč, ne pa
354 VI |           dovolj; kar je več -- to je odveč, ne pa pomnoženje. ~
355 VI |        druga: ~Tak Moskovi sloboda je otéta ~ravno svoboda tukaj
356 VI |        človeka velikega požara, ki je bil udar enemu (Napoleonu) --
357 VI |         francoska revolucija -- ta je bila že minila -- ? ~"V
358 VI |          pokvaro večji" -- pokvara je tukaj slaba, "prekuc" pa
359 VI |            nadlogi ("humbled hour" je prav lepo rečeno -- pa se
360 VI |        bati (kraljeve) moči. Tu pa je vsaka beseda napačna -- "
361 VI |          pohlep dik" za "ambition" je kaj nesrečno rečeno, "očitanje
362 VI |          noči tužni, ljuti" -- kar je tužno (tožno) žalostno --
363 VI |      kralju očital slavohlepje, ki je krivo tolike nesreče --
364 VI |        vsak pravi, kar misli! Kako je to? Ali le med seboj tako
365 VI |        stran" očitanje. Kako jasen je pa izvirnik! Nobeden ni
366 VI |        potrebe, brez gradacije, da je le napolnjen verz -- ena
367 VI |         veliko milj okroga -- ~Ali je okroga genitiv (ali celo
368 VI |          okrog kakor neumen, bežal je s svojimi tovariši v eno
369 VI |     tovariši v eno stran, in vedel je, kam -- (saj pravi pozneje
370 VI |            prvotnega še loga. ~Kaj je prvoten log? Morda pa vendar
371 VI |            na zemlji pusto, grenko je, ~vse vkloni se ti duši
372 VI |  pozabljenega ne bilo, pristavljen je zopet tisti et caetera: "
373 VI |        zemlji pusto (sic!), grenko je. "Take eksemplifikacije
374 VI |         Koliko krajše in krepkejše je rečeno vse to v izvirniku!
375 VI |        misli in piši človek, če ti je mogoče! ~V Vöslavu 16. majnika