Part

 1 I  |         ko sosed, dejal: Čakaj, bom pa vse skupaj spravil v
 2 I  |        naših pesnikov; pisal ti bom "sine ira et studio", zdaj
 3 II |     motila pri pisanju; zdaj ne bom smel več, kakor pravijo,
 4 II |     zdražbe in zamere. ~Najprej bom moral svojo reč, kakor v
 5 II |        pameti take misli, to ti bom , kadar pridem do tega,
 6 III| nespodobno dolg presledek -- ne bom se ti opravičeval ne z resničnimi
 7 III|    pisati o teh rečeh le, kadar bom ravno pri volji; to je pa
 8 V  |      sem že dobro, da z njim ne bom nikakor ustregel našim veljakom,
 9 V  |          akoravno sem že mrtev, bom odgovoril nekaj na njegovo
10 V  |          govoreč o Koseskem, ne bom mogel pasti v greh, ki se
11 V  |     prijateljev, sovražnikov se bom varoval že sam! ~Taki prijatelji
12 V  | prestavljajo dobro. Te slave ne bom kratil Koseskemu, dasi tudi
13 V  |       domovine, takrat pa se ne bom skrival v koruzo, saj, hvalo
14 V  |         vihtim rad in nikdar ne bom kakor potepuh in tihotapec
15 V  |      obetajo, mojo misel, tedaj bom pa jaz prvi s kadilom pritekel
16 VI |  svojemu gospodu nasprotniku ne bom nikdar odgovarjal v tistem
17 VI |       sodil. Pri tem pisanju se bom zdrževal, kolikor moč, vse
18 VI |          če je noče noben drug, bom jo pa jaz! ~Bog hotel, da
19 VI |     reči o tem prevodu, kolikor bom moral slabega! ~Prva napaka
20 VI |   pridemo kdaj do tega, pokazal bom sonet s slovenskimi črkami