Part

 1 I  |     govoré iz tvojega pisma, -- te so mi porok, da ne zaideš
 2 I  |         kaže pismo tvoje, za to te pač ne morem grajati jaz,
 3 I  |         bodi ti dano, da ga, ko te misli zadušiti čut, izliješ
 4 I  | vpijočega v puščavi: Bratje, iz te moke ne bo kruha! Postaviti
 5 I  |         našo zlato pratiko. Kdo te nam je postavil za sodnika?
 6 I  |   videti. -- Kaj pa bo iz tega? Te zmesi ne bo mogel prodati,
 7 I  |           sovražil pa bo tebe! ~Te moči, zdi se mi, kritika
 8 II |    pesmi v glavi ali srcu, dasi te pesmi niso umetno ubrane
 9 II |      dorasle tako rekoč stopijo te podobe iz njegovega osrčja
10 II |    Najprej "colegium logicum"! ~Te se mi zde v kratkem poglavitne
11 III|         ljubezen in pa -- vino. Te veseli prikazni sta v neki
12 IV |         z nebá;~iz vode srečuje te lastni obraz, --~sedanjost,
13 IV |     sedanjost, minulost, bodoči te čas. ~Glej, tu sem ti naložil
14 V  |         jih prestavljajo dobro. Te slave ne bom kratil Koseskemu,
15 VI |      naj bere gospod nasprotnik te kritične črtice, ki jih
16 VI |         navadna beseda; če nima te glavne lastnosti, tedaj
17 VI |     tudi ne gre -- katere so pa te druge moči? Natanko so nam
18 VI |     človek ne umé, kako pridejo te tako praktične reči v rahle,