Part

 1 I  |     poprijel pesništva, veseli me v resnici. -- Tega veselja
 2 I  |   poezija sveta stvar, kako bi me včasi ne zgrabila pravična
 3 II |       ti glej! Le bojim se, da me bo ta misel malo motila
 4 II |        lastnosti pesnikove. Da me pa krivo ne umeš, moram
 5 III|      pa je že kaj drugega, ker me opominjaš, da sem govoré
 6 III|     govoriti, a ti, mislim, ki me poznaš, ne boš me krivo
 7 III|   mislim, ki me poznaš, ne boš me krivo sodil. ~Lep, blag
 8 V  |     sua fata libelli! -- Slabo me poznaš, dragi moj, če misliš,
 9 V  |       dragi moj, če misliš, da me bolé take reči; srečen človek
10 V  | mojstra nam kaže pisave -- ~to me je pa vaš kritik popolnoma
11 V  |         Novicah" -- spravil si me res v veliko zadrego; ne
12 V  |      po pravici zdihovati: Bog me varuj mojih prijateljev,
13 V  |       take postne jedi. ~Nekaj me je pa vendar veselilo pri
14 VI |        tistem glasu, v katerem me je -- ogovoril. Vsak po
15 VI |      misli o plemenitosti! Ker me je bil gospod nasprotnik
16 VI |      voljni našim možem -- naj me tu pa tam še tako prstje