| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] schillerja 2 schillerjev 1 scribere 1 se 310 sebe 1 sebi 9 seboj 6 | Frequency [« »] ----- 409 in 375 je 310 se 237 da 237 ne 232 v | Josip Stritar Kriticna pisma IntraText - Concordances se |
Part
1 I | I ~Da si se tudi ti poprijel pesništva, 2 I | prikazni, ki jih vidim oziraje se po našem mladem slovstvu. 3 I | neusahljivega vira: iz njega se krepi in oživlja hirajočo 4 I | po lastni skušnji, vdaj se umetnosti, vdaj se poeziji, 5 I | vdaj se umetnosti, vdaj se poeziji, saj ona je najlepši 6 I | in daljša življenje! Vadi se in uri, dokler je čas, da 7 I | vsaj ni bilo táko, kakršno se bere povsod; kazala se mi 8 I | kakršno se bere povsod; kazala se mi je v vsem neka izvirna 9 I | govoriti o tej reči. ~Kako naj se skladajo pesmi, to učiti 10 I | ni nemogoče; kako pa naj se ne skladajo, to kazati zdi 11 I | skladajo, to kazati zdi se mi lahko delo in mislim, 12 I | praviš, katerih potov naj se ogiblje, da ne zaide. Tako 13 I | potov, katerih glavnih napak se posebno ogiblji, in sicer 14 I | toliko takih zgledov! Nikar se ne pohujšuj, če ti tu pa 15 I | razderem kako staro vero; če se ti bo tu pa tam zdelo, da 16 I | ali celo pesnikov, ne bodo se mi mogli podtikati krivi 17 I | pravična jeza, ko vidim, kako se v njeno svetišče vrivajo 18 I | duhovniki in preroki, ki se šopirijo in slepé ljudi! ~ 19 I | slovenske časnike, vendar ne vem se spomniti, da bi se bilo 20 I | ne vem se spomniti, da bi se bilo kdaj v njih kaj grajalo 21 I | slabega pisatelja; le to se še vpraša, kateri je prvi, 22 I | in družinskem življenju se nam pridiguje in prerokuje: 23 I | in prerokuje: Spoznavajte se, poboljšajte se, obrnite 24 I | Spoznavajte se, poboljšajte se, obrnite se na druga pota! 25 I | poboljšajte se, obrnite se na druga pota! Le v slovstvenem 26 I | prav. Gorje mu, kdor bi se predrznil tudi tukaj povzdigniti 27 I | treba nanovo kvas! Zarežali se bodo nad njim: Kdo pa si 28 I | nevoščljivost govori iz tebe! Hitro se mora umakniti, da še kaj 29 I | svoj sedež ter umakniti se v vežo ali pa celo izpod 30 I | tega imena. Ali kritike se naši ljudje boje kakor živega 31 I | sorodne, grozne besede! ~Da se boje kritike in se je branijo 32 I | Da se boje kritike in se je branijo kakor sršenov 33 I | to ni nikakor čudno, vidi se ta naravna prikazen tudi 34 I | prikazen tudi drugod; ali da se ji ustavljajo tudi drugi 35 I | govoriti tako (o drugih se ne menimo): Naše slovstvo 36 I | bo obstal? Ta in oni pa se še celo ostraši, tako da 37 I | ostraši, tako da nazadnje se bo vse zadušilo in zatrlo! ~ 38 I | zatrlo! ~To govorjenje pa se meni zdi ravno tako, kakor 39 I | mi ne ravnamo tako? ~Če se ne pleve njiva, kmalu zaduši 40 I | nehvaležno delo in nihče se ga noče poprijeti. ~Vpraša 41 I | noče poprijeti. ~Vpraša se, ali hočemo Slovenci imeti 42 I | nam je kritike; komur bi se moralo to še dokazovati -- 43 I | igračo in šemarijo ter lotimo se potrebnejših reči; saj dežela 44 I | naši deželi; o pesnikih se kaj takega še ni slišalo. 45 I | Slovencem. Kdor ni za to, kaj bi se silil in tratil svoje moči -- 46 I | tratil svoje moči -- loti naj se drugega, koristnejšega dela, 47 I | Glavna reč pa je ta, da se nikakor ne slepimo, ne samih 48 I | še tako skrbno -- odkrije se vendar naposled, prej ali 49 I | najdem kje na cesti kaj, kar se mi podobno zdi dragemu kamnu -- 50 I | pa bo tebe! ~Te moči, zdi se mi, kritika nima v sebi. 51 I | slabega -- namreč to, da se more iz nje učiti kaj, kdor 52 I | more iz nje učiti kaj, kdor se more in hoče učiti. ~Če 53 I | lahko posnemal to -- ogibal se onega? ~Tako sem se namenil, 54 I | ogibal se onega? ~Tako sem se namenil, dragi moj, da hočem, 55 I | po priložnosti pismeno se s teboj pogovarjati o glavnih 56 II | vdihnilo to čudno misel? -- Zdi se mi pač, da krivo sodiš moja 57 II | tega -- ti glej! Le bojim se, da me bo ta misel malo 58 II | bo bolje pomisliti, kako se postavi ta in ona beseda, 59 II | Kdo naj poje? 2. Kaj naj se poje? in 3. Kako naj se 60 II | se poje? in 3. Kako naj se poje? ~1. Kdo naj poje? -- 61 II | je in kakšen je? ~Pesniki se nahajajo pri vseh narodih 62 II | sedanjih časov; iz tega bi se dalo sklepati, da so pesniki 63 II | drugega opravka, -- kadar se niso ruvali s Perzijani 64 II | med seboj -- kakor kopati se, po mestu pohajkovaje lepe 65 II | ne časa ne volje, da bi se bil veliko pečal s pesniki. 66 II | različno usodo. Pri Francozih se v svojih kočijah vozarijo 67 II | gladu. Pri nas Slovencih se časte po čitalnicah in pivnicah, 68 II | čitalnicah in pivnicah, póje se in pije njim na čast, sami 69 II | pohleven, da ni hotel zlate, ki se mu je ponujala kakor drugim, 70 II | ga božji duh obide. Tako se tudi pri nas zdaj misli, 71 II | zida v obleke, sprehaja se ob potoku, trga rožice ter 72 II | enaki mrčesi; ali v nji se spremeni ta hrana v čisti, 73 II | ali meriti gorkoto, deva se živo srebro -- zakaj ravno 74 II | ravno tisto lastnost, da se krči v mrazu in steza v 75 II | mora jokajočim in veseliti se z veselim. Nobeno človeško 76 II | zapuščenega ihteti in jokati se na materinem grobu -- ta 77 II | za gotov denar; kajti naj se kakor slab igralec še tako 78 II | čakati, kaj pride; učiti se mora in vaditi. Nobene zmožnosti 79 II | biti pravi pesnik, mora se učiti: Čudno, da je ta resnica 80 II | ali drug umetnik, koliko se mora učiti, vaditi in truditi 81 II | učiti, vaditi in truditi se, da le dospe do srednje 82 II | skladali narodne pesmi, niso se tudi učili -- če ne v šolah -- 83 II | kdor ni zares trpel in se veselil -- kogar le živa 84 II | kolikor toliko potrebna, kdor se ubija po tej solzni dolini; 85 II | malo pameti je treba, da se vlada svet! Če je že tako 86 II | tako malo pameti treba, da se vlada veliki -- svet, je 87 II | pač nič treba ne bo, da se naredi drobna pesmica. Zdi 88 II | naredi drobna pesmica. Zdi se mi, da so pesniki naši morda 89 II | bolj ko vsi tisti, ki so se sprehajali z njim po "sveti 90 II | ravno v njegovih pesmih se nahaja morebiti več zdrave 91 II | colegium logicum"! ~Te se mi zde v kratkem poglavitne 92 II | pesniki in preroki, po katerih se najvišje resnice nam naravnost 93 II | najlepši podobi; v njih se strinjata poezija in filozofija, 94 III| dolg presledek -- ne bom se ti opravičeval ne z resničnimi 95 III| domišljijo. Taka je, vidiš, če se poprime človek reči, ki 96 III| poprime človek reči, ki se jih ni učil na šolskih klopeh. 97 III| šolskih klopeh. In tako se je lovec ujel v svojo past; 98 III| svojo past; glejmo, kako se bo izmotal in izrezal! ~ 99 III| če pravim, da domišljija se pri pesniku tako že sama 100 III| korenito pa bi bilo, ko bi se pokonci vzpel, z glavo otresnil 101 III| nam oznani, kar čuti, da se jokamo in veselimo z njim, 102 III| in latinskih pesnikov, ki se nam v vsem stavijo v zgled. 103 III| postavah vzrastla in razvila se iz čisto drugačnega, novega 104 III| govoriti nam je, kaj naj se poje. Če tako rad kakor 105 III| ogleduješ podobe, gotovo se ti je že včasi čudno zdelo, 106 III| junice, okrogle in gladke, da se muha na nji razčesne, in 107 III| mestnih krojačih! ~Človek se morda s konca čudi takim 108 III| poeziji. Njeni predmeti se ne cenijo po visokosti in 109 III| in globokosti, ne merijo se in ne tehtajo; dosti je, 110 III| njih vstaja zemlja, zemlji se je povrnila rodilna moč, 111 III| druge izhaja in po sestrno se podpirata med seboj. Če 112 III| umeven, sploh človeški, more se zares trditi, da ta dva 113 III| najlepših njihovih pesmi; saj se je še celo iz praznovanja 114 III| poje -- ljubezen in ne kaže se še, kakor da bi se hotela 115 III| kaže se še, kakor da bi se hotela ta stvar premeniti. 116 III| stvar premeniti. Pri nas so se pesniki, dokler je bilo 117 III| počasi, strahoma lotili se tega prepovedanega sadu. 118 III| In kakor kaže, pripustila se jim je ta reč vsaj molče 119 III| pa vendar smem izreči, da se naj jim dovoli ta igrača, 120 III| jim dovoli ta igrača, če se sicer pošteno vedó; če ne, 121 III| vliti v tako podobo, da se bolj približajo človeškemu 122 III| besede, ali iz njih samih se ne da še po goli kombinaciji 123 III| bi hotel s tem trditi, da se ljubezen do domovine nikakor 124 III| Prešeren. ~Sploh pa, kaj naj se poje -- to se ne da učiti; 125 III| pa, kaj naj se poje -- to se ne da učiti; reči se a sme 126 III| to se ne da učiti; reči se a sme toliko: poj, česar 127 III| česar ti srce kipi, sili se pa ne nikdar. ~Predmet pa, 128 III| misli, brez čuta; ali pa se izgubé v tisto neslano, 129 III| nerodovitno sentimentalnost, ki se tako rada, posebno pri začetnikih 130 III| počenja, kakor da sprehajaje se ob sladko šumljajočem potoku, 131 III| žalost ne za veselje; dremaje se ziblje med enim in drugim, 132 III| krepek želodec. Le tu pa tam se nahaja še kateri, ki se 133 III| se nahaja še kateri, ki se ni potopil v ti osladni 134 III| bratovščina, kak zavod, kjer se onemogli mladi in stari 135 IV | IV ~Čudno se ti zdi, kajne -- da se ravno 136 IV | Čudno se ti zdi, kajne -- da se ravno zdaj, v tako viharnem, 137 IV | pokazal in na katero stran se zmaga nagiblje: zavrnem 138 IV | niso mar imenitne reči, ki se zdaj vrše; kriva mi je tega 139 IV | kulise" in vidi igralce, kako se šemarijo in napravljajo 140 IV | otroško veselje! Meni vsaj se je tako godilo! ~Ko pa tako 141 IV | žarečimi jabolki; bližata se mestu dva moža -- poznam 142 IV | preideta do plota, prikloni se drugi in prvi mu zleze z 143 IV | vtakne ga mirno v žep ter se, kakor je videti, svojemu 144 IV | pomagaču lepo zahvaljuje. Ta pa se huduje in preti mu s pestjo -- 145 IV | bojaželjni in pogumni, tako da bi se spravili kar nad samega 146 IV | kakor bi trenil -- razkropi se pogumna drhal! ~In zdaj 147 IV | rada glava boli; vrniva se zopet k našim mladim poetom! -- ~ 148 IV | zdaj o vprašanju, kako naj se poje -- ali o obliki poezije. ~ 149 IV | pesmarjenju. Tu ni, da bi se človek usedel in v roke 150 IV | da beró pesem, in vendar se bodo motili. ~V vseh razmerah 151 IV | prikaznih našega življenja se namreč nahaja staro nasprotje 152 IV | zatorej redkega na svetu, vse se ponareja, tako rekoč za 153 IV | njegovih delih -- a spomniš se še o pravem času, da pri 154 IV | sračje gnezdo, in ko bi se ločila laž od resnice -- 155 IV | laži in sleparije. Ponareja se zlato in srebro, ponarejajo 156 IV | zlato in srebro, ponarejajo se dragi kamni, ponareja se 157 IV | se dragi kamni, ponareja se domoljubje in ponarejajo 158 IV | domoljubje in ponarejajo se -- pesmi! Čudno pri tem 159 IV | demantom -- od blizu pa se da le malokdo z njim slepiti, 160 IV | malokdo loči od prave. In tako se zgodi tolikrat, da ta in 161 IV | morebiti le ene! In ko bi se vse pesmi, kar jih je do 162 IV | znesle na en kup in bi se ločile pleve od zrnja, kako 163 IV | pleve od zrnja, kako bi se čudil svet, ko bi videl, 164 IV | vsega življenja, ločita se tudi v stvarjenju pesmi 165 IV | človek v svoji oblasti. Če pa se sili, stvariti pesem "invita 166 IV | svojem času predere zemljo in se prikaže na dan! ~Tako naj 167 IV | razlito po življenju. Česar se je navzel tako, to se mu 168 IV | Česar se je navzel tako, to se mu bo, če je resničen, rodoviten 169 IV | živeti in rasti in gibati se, pojilo in redilo se bo 170 IV | gibati se, pojilo in redilo se bo z njegovo srčno krvjo, 171 IV | krvjo, in ob svojem času se bo prikazalo na dan v podobi, 172 IV | razklada svoja čuda" in se napravlja poet, da zapusti 173 IV | In kakor pridna čebela se bo vračal s težkim blagom 174 IV | takrat bo začelo buditi se in rojiti mu po prsih -- 175 IV | tako. Nekako tako pa, če se čisto ne motim, bodo se 176 IV | se čisto ne motim, bodo se vendar delale najboljše 177 IV | in idealistična. Le tako se bosta njegova stvarjenja 178 IV | enakem času. Gorski potok, ki se iz silne plohe rodi in naglo 179 IV | in "v zeleno hití", tu pa se umiri in očisti s časom 180 IV | in luna migljá,~nad reko se kroži mavra z nebá;~iz vode 181 IV | resničnega in dobrega, kakor se ti zdi o prvem pogledu. ~ 182 V | napravljeno in napeljano, da bi se le s časom naši mladini 183 V | svojega naroda. In res, čuditi se je po tem, kar slišim, da 184 V | materinem jeziku tako, kakor se poučavajo v kakem tujem, 185 V | spoštujejo vse narode -- da naj se uče od njih in posnemajo, 186 V | ne bo moč dohiteti, naj se ne usedejo kakor trmasti 187 V | srečnimi predniki -- veselili se bodo tudi tujega napredka; 188 V | bratje na svetu, ter trudili se bodo po svoji moči, če v 189 V | drugem, pred svetom izkazati se -- tako bo imela njihova 190 V | da jih nimamo; ne slepímo se pa tudi, da jih imamo. ~ 191 V | poslušalcem: Posnemajte to, pazite se onega! ~Tako jih bo učil, 192 V | razdela v slovstvu. Veselil se bo, ko najde tak talent. 193 V | prijatelj, oče; k njemu se bodo zatekali zaupljivo 194 V | naših gimnazija, morali bi se učenci že naprej veseliti, 195 V | ne izgubé besedice. Tu bi se zbirali kakor okrog domačega 196 V | slovenskih nalogah. Pri Grkih so se res učili otroci, kakor 197 V | pesem edina pripravna, da bi se vedno zajemalo iz nje kakor 198 V | koristna za vse; vendar naj bi se včasi poskušalo tudi s kako 199 V | pesmijo, že zato, da bi se učencem po tem tolikanj 200 V | toujours perdrix! Tako se je ta gotovo lepa pesem 201 V | mi ne govori o nji, da bi se zraven nekako čudno ne smehljal. ~ 202 V | veselega na to! ~Res, nehote so se mi na smeh nabrala usta, 203 V | gorje pa pri nas tistemu, ki se predrzne imeti o kaki stvari 204 V | sine nobis!" Nadejal sem se torej hude, ostre, še celo 205 V | pojde reči do jedra, da se zve in pokaže resnica -- 206 V | vedo! Nič takega! Očitalo se mi je, da za življenjepis 207 V | glavni mojega spisa, dejalo se mi je, da sem spisal himno 208 V | v navadi in do tega časa se je hvala pela še vsemu, 209 V | idem, non est idem!" A zdi se mi tudi, da je v tistem 210 V | Prešeren, da ga ljubimo in se ponašamo z njim, posebno 211 V | dosegel ta svoj namen, tolažim se s pesnikom, ki pravi: "In 212 V | svojega ljubljenca, kakor se mi očita, nič ne dé, morebiti 213 V | Koseskem, zlasti pa o tem, kar se je bralo iz njegovega novega 214 V | izgovoriti svojo misel, ki se, žalibog! nikakor ne zlaga 215 V | svetu. To moram omeniti, ker se pri nas vsakemu tako radi 216 V | bom mogel pasti v greh, ki se mi je očital pri Prešernu. 217 V | pri Prešernu. Pa saj v tem se je že obilo, le preobilo 218 V | prijateljev, sovražnikov se bom varoval že sam! ~Taki 219 V | slovenskega Goetheja, eni, če se ne motim, tudi Schillerja -- 220 V | Koseski sam ni vedel, ali bi se jezil ali smejal takim nemarnim 221 V | takim nemarnim primeram. ~Če se mora že primerjati po vsi 222 V | je dal mogočen glas, ki se je razlegal daleč okrog 223 V | v zibeli! -- ~Klopstock se je bil prikazal Nemcem kakor 224 V | lepo darilo za tistega, ki se more izkazati, da je v resnici 225 V | kraja. Do današnjega dne se ni še nihče oglasil! -- ~ 226 V | posnemovalcev. Cela truma se jih je bila usula za njim, 227 V | zastarel; v ljudstvu pak se ni bil ukoreninil nikoli. ~ 228 V | Glejte si, nismo mislili, da se da kaj takega povedati tudi 229 V | so nad novim "bardom", ki se je vzdigoval tako krepko, 230 V | veličastno kvišku, kvišku -- da se je skril v oblake! -- Potem 231 V | v oblake! -- Potem pa so se razšli vsak po svojem opravku! -- ~ 232 V | A tudi s Klopstockom se ne more popolnoma primerjati 233 V | popolnoma primerjati Koseski. Če se le težko kdo najde, ki bi 234 V | vsega Klopstocka, nikakor se to ne more očitati našemu 235 V | jih je izvirnih, preberó se v času, kar ga je treba, 236 V | času, kar ga je treba, da se jajce v mehko skuha. To 237 V | pesniku glavno. Ponašati se more človek le s tem, kar 238 V | izvirnosti Koseskega pa se ne bomo dolgo pričkali! 239 V | ki jim ni ustreči! Da pa se človek, ki se veliko peča 240 V | ustreči! Da pa se človek, ki se veliko peča s pesniki in 241 V | so nekatere tvarine, ki se, če dolgo ležé na soncu, 242 V | napijó in navzemó luči, da se potem še dolgo časa svetijo 243 V | nemškem slovstvu. -- Kar se pa tiče zadnjega dela Koseskega, 244 V | naznanjenega v "Novicah", zdi se mi, da mu je zopet veliko 245 V | Novicah. Prestrašil sem se, ko sem bral to najnovejše 246 V | smem reči, lepo navado, da se, kjerkoli se snidemo, radi 247 V | navado, da se, kjerkoli se snidemo, radi pogovarjamo 248 V | peš govor"; ne dviguje se tu, kakor je sicer njegova 249 V | v oblake, prav ob tleh se plazi kakor obstreljena 250 V | obstreljena jerebica. Tako se pa ni govorilo samo meni, 251 V | bil z glavo majé in čudno se smehljaje podal prvi tisti 252 V | slabo umem Koseskega, to se mi zdi tolikanj čudneje, 253 V | zdi tolikanj čudneje, ker se druži, kakor pravi sam, 254 V | pritisnil na papir. ~Zdim se v tej zastarani pisavi samemu 255 V | in pa ostra ščet! Tako se je nosil tudi rajnki nestor 256 V | Metelko, po katerim sem se tudi jaz učil sklanjati: 257 V | tem branju, namreč to, ker se videl, da Koseski sam je 258 V | slovélo, ~al da od nas bi kdo se kaj učil, ~veljavo le pepéla 259 V | voščimo tudi mi; skromneje se skoraj ne more govoriti. ~ 260 V | more govoriti. ~Ne bojim se, da bi ti krivo ne sodil 261 V | Koseskega; pa kaj nam pomaga, če se slepimo! To več škodi kakor 262 V | ko pa posije dan, zbudili se bomo na bobovi slami. ~Če 263 V | da sem miren človek in se ne prepiram rad (kar bi 264 V | le za mojo osebo! Ko bi se pa bilo kdaj udariti za 265 V | čast domovine, takrat pa se ne bom skrival v koruzo, 266 V | sulic in puščic, ne bojim se boja iz oči v oči -- gorjače 267 V | spreobrnile pesmi njegove, ki se nam obetajo, mojo misel, 268 VI | ali ne sme natisniti. Kako se je ta gospod vedel o ti 269 VI | namen namreč, da pokažem, da se dá ta pesem posloveniti 270 VI | in naj blagovoli spustiti se z menoj vred v to sitno 271 VI | drugače sodil. Pri tem pisanju se bom zdrževal, kolikor moč, 272 VI | je satisfakcije", kakor se mora cerkev zopet posvetiti, 273 VI | cerkev zopet posvetiti, če se je oskrunila s kakim hudodelstvom. 274 VI | kakim hudodelstvom. Pa naj se vpije, kolikor se hoče, 275 VI | Pa naj se vpije, kolikor se hoče, resnico je vendarle 276 VI | čisto nerazumljiv. Jaz vsaj se ne sramujem povedati, da 277 VI | Kakor pa meni, mislim, da se je godilo tudi marsikateremu 278 VI | sploh in tako tudi mera se pač sme premeniti, ali, 279 VI | sveta in nikakor in nikjer se mu ne more očitati, ravno 280 VI | poprave in pomoči. Ko bi se bile "ottave rime" pripravne 281 VI | drugega razloga kakor ta, da se mu je ravno ta mera zanj 282 VI | pripravna zdela -- tega se je bilo tudi držati vestnemu 283 VI | poeziji ni kakor je obleka, ki se nosi zdaj tako, zdaj tako, 284 VI | z umetnim delom, tako da se ne more brez škode ločiti 285 VI | vendar ne bo nihče trdil, da se našemu jeziku bolj prilegajo 286 VI | njegove misli, zlasti če se pišejo tako, kakor jih je 287 VI | mogoče je pa vendar), zato bi se pač smel verz v prestavi, 288 VI | ni nji na korist, česar se bo prepričal vsak, ki bere 289 VI | brezglasnimi besedami. ~V 1. stanci se bere: "Razdjana vsa po ojstri 290 VI | ojstri bojni britvi." Če se že izvoli nelepa podoba 291 VI | pa nima Byron -- ostati se mora pri podobi; britev 292 VI | in še hujših napak, ki bi se ne smele najti pri nobenem 293 VI | in tako jo razpeljati, da se da naslikati, da jo vidi 294 VI | naslikati z barvami -- potem se bo vse zlágalo in vezalo -- 295 VI | počil. -- Po tem načelu bi se moral grajati tudi znani 296 VI | različnih podob, kakor bi se človeku sanjalo; pravo sračje 297 VI | moči -- čudna zveza; ali pa se mora umeti morebiti: moči, 298 VI | grom. ~"Do dobe zmot!" -- se ima tu misliti francoska 299 VI | prekuc" pa grda beseda! Kako se beró ti verzi v originalu! ~ 300 VI | in naravnost: Le en glas se ni čul, da bi očital (kralju) 301 VI | je prav lepo rečeno -- pa se težko prevaja), zdaj ko 302 VI | težko prevaja), zdaj ko se resnici ni bilo bati (kraljeve) 303 VI | kar misli, sodi, čuti. To se vendar ne more umeti drugače 304 VI | seboj tako govore -- to bi se pa moralo povedati. Dasi 305 VI | dasi sme reči vsak! Ali se pa mora to morebiti tako 306 VI | očita slavohlepja -- iz tega se sklepa, da tudi nihče ne 307 VI | misli nič takega -- a tedaj se ne sme reči: " pustijo na 308 VI | kralju žal besede -- akoravno se mu ga zdaj ni bilo treba 309 VI | grenko je, ~vse vkloni se ti duši tako zmožni, ~ko 310 VI | nebo nad menoj! Zapeljivo se mi prilizuje in mi boža