Part

 1 I  |      pisatelji, to ni nikakor čudno, vidi se ta naravna prikazen
 2 II |    Kaj ti je neki vdihnilo to čudno misel? -- Zdi se mi pač,
 3 II |    poje? ~1. Kdo naj poje? -- Čudno vprašanje! Poje naj, komur
 4 II |  pravi pesnik, mora se učiti: Čudno, da je ta resnica tako malo
 5 III|      gotovo se ti je že včasi čudno zdelo, zakaj slikarji, in
 6 III| Slovenec še besede nima za to čudno, neslano zmes -- in Bog
 7 IV |                           IV ~Čudno se ti zdi, kajne -- da se
 8 IV |       ponarejajo se -- pesmi! Čudno pri tem pa je to: od daleč,
 9 V  |        da bi se zraven nekako čudno ne smehljal. ~Zdaj pa kaj
10 V  | spisal himno namesto kritike. Čudno, saj so pri nas sicer himne
11 V  |     mi je bil z glavo majé in čudno se smehljaje podal prvi