Part

1 III|      tako rekoč, v tiho svetišče svojega srca, saj, če je v resnici
2 IV |         sva do poglavitnega dela svojega pogovora. Govoriti nama
3 V  |          jezika, vsa ljubezen do svojega naroda. In res, čuditi se
4 V  | pogrinjal čez slabosti in napake svojega bližnjega, ne pa čez siromaštvo
5 V  |        zares nehote ponižal tega svojega ljubljenca, kakor se mi
6 V  |          na vso moč iz globočine svojega osrčja: Slava! ~
7 VI |        pripravne zdele Byronu za svojega Mazepo, zakaj jih pa ne
8 VI |      moral marsikaj dostaviti iz svojega, da je bila stanca polna --;
9 VI |      penica na vejici čepé poleg svojega gnezda. Zdaj pa misli in