Part

1 I |    poezija mi je vse -- poetje nič! Ker pa mi je poezija sveta
2 I |   jasno, da njegove pesmi niso nič prida: še rajši jih bo imel --
3 II|   vlada veliki -- svet, je pač nič treba ne bo, da se naredi
4 V | bolečin! Meni je za resnico -- nič drugega. Če mi kdo dokaže,
5 V |        ne, ker Prešeren jim ni nič kaj pogodu, zakaj, ne vem! ~
6 V |           vsi ljudje vse vedo! Nič takega! Očitalo se mi je,
7 V | ljubljenca, kakor se mi očita, nič ne dé, morebiti ga bodo
8 V | življenju; storil mi ni nikoli nič dobrega ne slabega, še celo
9 VI|         da tudi nihče ne misli nič takega -- a tedaj se ne