Part

  1 I  |                                I ~Da si se tudi ti poprijel pesništva,
  2 I  |         pisma, -- te so mi porok, da ne zaideš na pota, po katerih
  3 I  |      pesniki; prepričan sem vsaj, da tebe ne bo, kakor nje, oslepila
  4 I  |       omamila nezaslužena hvala. ~Da si tako navdušen za pesništvo
  5 I  |         in oživlja hirajočo dušo, da mu je moči prenašati to
  6 I  |    življenje. Bogu bodi potoženo, da pri nas možje, katerim je
  7 I  |      slabo spoznavajo to resnico, da tako malo vedó, káko blago
  8 I  |           zlasti do mladega srca; da ona bolje, kakor vse tiste
  9 I  |       varuje mladost in ji brani, da ne zagazi v mlake ter si
 10 I  |      nimam namena zdaj govoriti. ~Da, dragi moj, umetnost, zlasti
 11 I  |        tistega, kateremu je dano, da jo drugim razodeva. ~Pridejo
 12 I  |           bo srce kipelo v prsih, da boš mislil, zdaj pa zdaj
 13 I  |          zdaj obup; bodi ti dano, da ga, ko te misli zadušiti
 14 I  |         podaril stvarnik človeku, da mu lepša in daljša življenje!
 15 I  |         se in uri, dokler je čas, da ti bo moči, ko bo treba,
 16 I  |       pripravno lepo podobo, tako da ne bo samo tebi, ampak tudi
 17 I  |         ki človeku dobro dé, tako da sem dejal: Iz tega utegne
 18 I  |           vendar le vse zastonj. ~Da pa tvoji želji vendar in
 19 I  |          mi lahko delo in mislim, da tudi koristno. ~Če popotniku
 20 I  |     katerih potov naj se ogiblje, da ne zaide. Tako mislim tudi
 21 I  |     zgledih, ki so ti znani; žal, da imamo toliko takih zgledov!
 22 I  |         se ti bo tu pa tam zdelo, da sem v svoji sodbi preoster
 23 I  |          našega pesništva? -- saj da je žalostno, tega morda
 24 I  |          slep, morda vendar vidi, da po tej poti Slovenci nikdar
 25 I  |       stanje, če ne ravno od tod, da pri nas v teh rečeh ni nikakršne
 26 I  |        vendar ne vem se spomniti, da bi se bilo kdaj v njih kaj
 27 I  |           Hitro se mora umakniti, da še kaj hujšega ne pride! ~
 28 I  |          Z eno besedo, dragi moj, da ne govorim dalje v prilikah
 29 I  |          sorodne, grozne besede! ~Da se boje kritike in se je
 30 I  |         prikazen tudi drugod; ali da se ji ustavljajo tudi drugi
 31 I  |          se še celo ostraši, tako da nazadnje se bo vse zadušilo
 32 I  |        kakor ko bi kmet, ki vidi, da je manj namlatil ko sosed,
 33 I  |           celo slamo zrežem vmes, da bo le več videti. -- Kaj
 34 I  |        zmesi ne bo mogel prodati, da bi imel za davke, in o veliko
 35 I  |              Glavna reč pa je ta, da se nikakor ne slepimo, ne
 36 I  |     nikomur je ne hotel pokazati, da mi ne podere sladke vere?
 37 I  |          Velika zmota je misliti, da kritika koga ostraši. Bog
 38 I  |          koga ostraši. Bog hotel, da bi imela tako moč! Ali nima
 39 I  |    dokazuj pevčetu še tako jasno, da njegove pesmi niso nič prida:
 40 I  |         Ima pa drugo, razen tega, da sodi in loči dobro od slabega --
 41 I  |          od slabega -- namreč to, da se more iz nje učiti kaj,
 42 I  |        sem se namenil, dragi moj, da hočem, ker imam več let
 43 II |          misel? -- Zdi se mi pač, da krivo sodiš moja obljubljena
 44 II |             ti glej! Le bojim se, da me bo ta misel malo motila
 45 II |         postavi ta in ona beseda, da ne bo tu ali tam kake zdražbe
 46 II |         tega bi se dalo sklepati, da so pesniki nekako potrebne
 47 II |        jih je častilo celo s tem, da jih je volilo za vojskovodje
 48 II |         ni imel ne časa ne volje, da bi se bil veliko pečal s
 49 II |         nam pravi, tako pohleven, da ni hotel zlate, ki se mu
 50 II |      kreniti na pravo, resno pot, da mi ne postaneš nejevoljen. ~
 51 II |          nekdaj ali pa še trdijo, da vsak človek je sam duhovnik,
 52 II |          tudi pri nas zdaj misli, da je vsak pesnik, kdor le
 53 II |          poetičnih opravkov. Samo da vse to, kdor je pameten,
 54 II |      opravil. To je razloček. Ali da resno govorim: skoraj vsak
 55 II |     stvarnika neko stvarilno moč, da ti čuti dobé v njem življenje
 56 II |      lastnost pesnikova je torej, da čuti, in sicer živeje čuti
 57 II |       sicer ravno tisto lastnost, da se krči v mrazu in steza
 58 II |       lastnost pesniku pak je ta, da more in zna dati svojim
 59 II |          sebi in nam na veselje. ~Da mu bo pa to popolnoma mogoče,
 60 II |           za njih visoki poklic. ~Da, kdor hoče biti pravi pesnik,
 61 II |     pesnik, mora se učiti: Čudno, da je ta resnica tako malo
 62 II |      učiti, vaditi in truditi se, da le dospe do srednje stopnje,
 63 II |   nikakršne vaje? In kaj mislimo, da tisti možje, ki so skladali
 64 II |       imeti v svoji oblasti, tako da mu nikdar ne odreče. Poznati
 65 II |          David je na pljunko bil,~da je je razbil! ~Poznati mora
 66 II |           človeško srce, če hoče, da najde v njegovih pesmih
 67 II |        kako malo pameti je treba, da se vlada svet! Če je že
 68 II |           tako malo pameti treba, da se vlada veliki -- svet,
 69 II |           je pač nič treba ne bo, da se naredi drobna pesmica.
 70 II |        drobna pesmica. Zdi se mi, da so pesniki naši morda malo
 71 II |           insania"; ne pomislijo, da ravno Horacij je bil posebno
 72 II |         njim po "sveti cesti", in da ravno v njegovih pesmih
 73 II |         bi je bilo ravno potreba. Da ima res ta in oni o pameti
 74 II |   poglavitne lastnosti pesnikove. Da me pa krivo ne umeš, moram
 75 II |         tukaj še enkrat opomniti, da govorim tu zmerom le o liričnih
 76 II |          Na misel mi tu ne pride, da bi govoril o takih velikanskih
 77 III|                              III ~Da sem pustil med drugim in
 78 III|        sem ti dejal že z začetka, da ti mislim pisati o teh rečeh
 79 III|        drugega, ker me opominjaš, da sem govoré o lastnostih
 80 III|           bo morebiti, če pravim, da domišljija se pri pesniku
 81 III|         tako že sama ob sebi umé, da je še ni treba omenjati. ~
 82 III|         glavo otresnil ter dejal, da liričnemu poetu domišljije
 83 III|    hrepenenje vsega človeštva. In da nam oznani, kar čuti, da
 84 III|          da nam oznani, kar čuti, da se jokamo in veselimo z
 85 III|           tam mršavo kravo, suho, da bi ji lahko klobuk na kolk
 86 III|        junice, okrogle in gladke, da se muha na nji razčesne,
 87 III|       predmetom, kmalu pa spozna, da ravno ti so najbolj pripravni,
 88 III|          ti so najbolj pripravni, da nam zbude take misli in
 89 III|          in ne tehtajo; dosti je, da jih je resnično čutilo srce
 90 III|           resnično čutilo srce in da so sploh človeški, ne kake
 91 III|     rojijo iz bolne glave; dosti, da zbudé v bralčevih prsih
 92 III|        seboj. Če smo prej dejali, da liričen predmet bodi lahko
 93 III|   človeški, more se zares trditi, da ta dva predmeta imata staro
 94 III|           in ne kaže se še, kakor da bi se hotela ta stvar premeniti.
 95 III|  preganjanja. Ko pa so prevideli, da dolgo časa ni moči izhajati
 96 III|      željo pa vendar smem izreči, da se naj jim dovoli ta igrača,
 97 III|         je domoljubje -- Bog daj, da bi ga ljudje bolj v srcu
 98 III|          zna vliti v tako podobo, da se bolj približajo človeškemu
 99 III|           ali iz njih samih se ne da še po goli kombinaciji sestaviti
100 III|           navadi! -- ~Bog ne daj, da bi hotel s tem trditi, da
101 III|         da bi hotel s tem trditi, da se ljubezen do domovine
102 III|   ljubezen do domovine nikakor ne da prepevati; gotovo, le ne
103 III|           naj se poje -- to se ne da učiti; reči se a sme toliko:
104 III|           natanko videli pozneje, da njihove pesmi so le sestavljene
105 III|         drugega ne počenja, kakor da sprehajaje se ob sladko
106 III|       neslano zmes -- in Bog daj, da bi mu je ne bilo treba nikoli,
107 III|        ziblje med enim in drugim, da zaspi -- in z njim milovanja
108 III|           polževimi slinami, tako da boš zastonj iskal pri njem
109 IV |         Čudno se ti zdi, kajne -- da se ravno zdaj, v tako viharnem,
110 IV |          Ali dragi moj, ne misli, da ravnam tako, ker mi niso
111 IV |        takega, kakršnega pravijo, da ima tista velika ptica,
112 IV |           oči in časi priložnost, da pogleda malo zad za "kulise"
113 IV |       bojaželjni in pogumni, tako da bi se spravili kar nad samega
114 IV |           pri pesmarjenju. Tu ni, da bi se človek usedel in v
115 IV |            bo podobno pesmi, tako da bo mož sam mislil, da je
116 IV |        tako da bo mož sam mislil, da je naredil pesem, in izmed
117 IV |        mislilo devetindevetdeset, da beró pesem, in vendar se
118 IV |           domačim platnom -- tako da ga ni več poštenja na svetu.
119 IV |      spomniš se še o pravem času, da pri vsem tem je imel le
120 IV |        demantom -- od blizu pa se da le malokdo z njim slepiti,
121 IV |      malokdo z njim slepiti, tako da bi plačal zanj več goldinarjev,
122 IV |           tako se zgodi tolikrat, da ta in oni kupi tisoč in
123 IV |          z zlato obrezo in misli, da ima veliko pesmi, a nima
124 IV |          čudil svet, ko bi videl, da ima tako malo dobrih pesmi,
125 IV |      dobrih pesmi, ker je mislil, da jih ima toliko! ~Od kod
126 IV |   natihoma v temni zemlji skrito, da požene kal, ki ob svojem
127 IV |       meso iz njegovega mesa. Ali da govorim naravnost, ne v
128 IV |       čuda" in se napravlja poet, da zapusti temno zidovje, ne
129 IV |          je treba za pisanje, češ da bi delal zunaj, sredi cvetja,
130 IV | Nespametno seveda bi bilo trditi, da vsi lirični pesniki vselej
131 V  |    gimnaziji, to je res žalostno, da bi tako ne bilo! Slišal
132 V  |          prihajajo na Dunaj, tako da sem mi je zbudila misel,
133 V  |         napravljeno in napeljano, da bi se le s časom naši mladini
134 V  |         se je po tem, kar slišim, da imajo naši mladeniči še
135 V  |     dobrega in lepega; učiti jih, da naj ljubijo, najprej svojo
136 V  |    ljubijo svojo mater, potem pa, da naj tudi spoštujejo vse
137 V  |          spoštujejo vse narode -- da naj se uče od njih in posnemajo,
138 V  |          njih dobrega. Ko vidijo, da ta ali oni narod je v tem
139 V  |         tem tako daleč pred nami, da ga pač ne bo moč dohiteti,
140 V  |          človek nam ne bo očital, da jih nimamo; ne slepímo se
141 V  |            ne slepímo se pa tudi, da jih imamo. ~Take in enake
142 V  |           bo mešal zrnja in plev, da bo le večji kup -- plašč
143 V  |   napenjajo vse svoje dušne moči, da nam zacvete lepša prihodnost. ~
144 V  |          ravno bo skoraj spoznal, da ta ali oni kaže posebno
145 V  |        pridejo, zvesto poslušati, da ne izgubé besedice. Tu bi
146 V  |        Vendar pa si upam dvomiti, da bi bila ta pesem edina pripravna,
147 V  |         ta pesem edina pripravna, da bi se vedno zajemalo iz
148 V  |           drugo pesmijo, že zato, da bi se učencem po tem tolikanj
149 V  |           vendar pravi Francoz -- da ne gre, toujours perdrix!
150 V  |       nobeden mi ne govori o nji, da bi se zraven nekako čudno
151 V  |     poznaš, dragi moj, če misliš, da me bolé take reči; srečen
152 V  |        drugega. Če mi kdo dokaže, da to ni res, od tistega časa
153 V  |         spis, vedel sem že dobro, da z njim ne bom nikakor ustregel
154 V  |           ki pojde reči do jedra, da se zve in pokaže resnica --
155 V  |         takega! Očitalo se mi je, da za življenjepis prvega našega
156 V  |           spisa, dejalo se mi je, da sem spisal himno namesto
157 V  |          pa v gajici. Kako je to, da je hvala naenkrat prepovedana? "
158 V  |          idem!" A zdi se mi tudi, da je v tistem spisu razen
159 V  |           in če hvalim -- mislim, da kažem tudi zakaj! ~Če je
160 V  |          napake, slabosti -- tako da si ga ne želimo drugačnega.
161 V  |           založi še eno, govoreč, da sem ponižal Prešerna, ko
162 V  |           mi nikdar prišlo na um, da bi hotel poviševati Prešerna,
163 V  |            hotel sem le pokazati, da je res vreden naš Prešeren,
164 V  |          res vreden naš Prešeren, da ga ljubimo in se ponašamo
165 V  |        vreden, in to je glavno -- da ga beremo. Če sem tako slabo
166 V  |          res v veliko zadrego; ne da bi ne vedel kaj reči --
167 V  |          drugim moram pa omeniti, da s Koseskim sem v ravno tisti
168 V  |            še celo ne ve, mislim, da je kdo mojega imena na svetu.
169 V  |          osebni motivi. ~Žalibog, da, govoreč o Koseskem, ne
170 V  |         pač sami ne vedo. Mislim, da Koseski sam ni vedel, ali
171 V  |          nas prvi na véliki zvon, da je dal mogočen glas, ki
172 V  |         jo je gledalo strmé, tako da so jih nazadnje bolele oči.
173 V  |         ne. Bral sem celo nekdaj, da je bil razpisan Nemec lepo
174 V  |     tistega, ki se more izkazati, da je v resnici prebral vso
175 V  |         Glejte si, nismo mislili, da se da kaj takega povedati
176 V  |          si, nismo mislili, da se da kaj takega povedati tudi
177 V  |      veličastno kvišku, kvišku -- da se je skril v oblake! --
178 V  |          v času, kar ga je treba, da se jajce v mehko skuha.
179 V  |       sitneži, ki jim ni ustreči! Da pa se človek, ki se veliko
180 V  |           prikazen; saj je znano, da so nekatere tvarine, ki
181 V  |           napijó in navzemó luči, da se potem še dolgo časa svetijo
182 V  |           v "Novicah", zdi se mi, da mu je zopet veliko škodilo
183 V  |           smem reči, lepo navado, da se, kjerkoli se snidemo,
184 V  |           moj trud zastonj. Pa ne da bi dejal, da je govor tako
185 V  |       zastonj. Pa ne da bi dejal, da je govor tako visok, da
186 V  |           da je govor tako visok, da ne morem za njim -- saj
187 V  |        zraven neusmiljeno navado, da kakor hitro mu ni všeč kaka
188 V  |         in vad -- namesto navad. ~Da pa je ravno jaz tako slabo
189 V  |          namreč to, ker se videl, da Koseski sam je res, kakor
190 V  |         čas kaj malega rodil, ~ne da bi zá-se tú al tam slovélo, ~
191 V  |      zá-se tú al tam slovélo, ~al da od nas bi kdo se kaj učil, ~
192 V  |          učil, ~veljavo le pepéla da b' imelo, ~ki včasih njivi
193 V  |          délo, ~Bog daj, Bog daj, da bi doseglo ga! ~Bog daj,
194 V  |           govoriti. ~Ne bojim se, da bi ti krivo ne sodil teh
195 V  |        teh mojih besedi, saj veš, da bi nihče tako vesel ne bil
196 V  |        sam si tega kriv, saj veš, da sem miren človek in se ne
197 VI |                     VI  Pišeš mi, da pričakujejo tisti, katerim
198 VI |          ogovoril. Vsak po svoje! Da je pa gospod nasprotnik
199 VI |       naznani v prihodnjem listu, da sem mu poslal odgovor, katerega
200 VI |           dneh v ta namen namreč, da pokažem, da se dá ta pesem
201 VI |         namen namreč, da pokažem, da se dá ta pesem posloveniti
202 VI |                      Žalostno je, da mora človek pri nas še vedno
203 VI |        bom jo pa jaz! ~Bog hotel, da bi mogle toliko dobrega
204 VI |        Prva napaka njegova je ta, da ni jasen, tu pa tam je težko
205 VI |          se ne sramujem povedati, da sem nekatere verze po dolgem
206 VI |            Kakor pa meni, mislim, da se je godilo tudi marsikateremu
207 VI |         marsikateremu drugemu, le da človek ne spozna rad očitno:
208 VI |       nagnilo gospoda prevodnika, da je izvolil namesto izvirnih
209 VI |           pač sme premeniti, ali, da bo prememba estetično opravičena,
210 VI |        vsebino, a v slabi obliki, da potemtakem prevodnik tako
211 VI |          očitati, ravno njemu ne, da ne bi bil popolnoma "mojster
212 VI |           ne bi bil izvolil? Saj, da jih zna rabiti, resne in
213 VI |        dovolj v svojem Don Juanu. Da je torej pisal Mazepo v
214 VI |         drugega razloga kakor ta, da se mu je ravno ta mera zanj
215 VI |           saj ne pozabímo nikoli, da oblika v poeziji ni kakor
216 VI |    zrastena z umetnim delom, tako da se ne more brez škode ločiti
217 VI |         vendar ne bo nihče trdil, da se našemu jeziku bolj prilegajo
218 VI |      torej misliti drugega, kakor da je gospod prelagatelj izvolil
219 VI |           podaljšati za eno nogo, da bi mu ne premenilo tolikanj
220 VI |      silila gospoda prelagatelja, da je moral raztrgati in razkosati
221 VI |          in to je primoralo moža, da je moral marsikaj dostaviti
222 VI |    marsikaj dostaviti iz svojega, da je bila stanca polna --;
223 VI |          Vsak že zdaj ve pri nas, da ni dobro začenjati -- z
224 VI |        mora biti karakteristična, da nam bolje, krepkeje ne samo
225 VI |            in tako jo razpeljati, da se da naslikati, da jo vidi
226 VI |         tako jo razpeljati, da se da naslikati, da jo vidi bralec
227 VI |   razpeljati, da se da naslikati, da jo vidi bralec živo, jasno
228 VI |          živo, jasno pred očmi -- da pa more to pisatelj, mora
229 VI |      življenja! Zagovarjanje, češ da beseda zlat ni tu že več
230 VI |         zlat ni tu že več tropus, da je že popolnoma izgubila
231 VI |            To je tako nepoetično, da človek ne umé, kako pridejo
232 VI |  naravnost: Le en glas se ni čul, da bi očital (kralju) slavohlepje
233 VI |      kakor tako: Noben nima srca, da bi kralju očital slavohlepje,
234 VI | slavohlepja -- iz tega se sklepa, da tudi nihče ne misli nič
235 VI |          potrebe, brez gradacije, da je le napolnjen verz --
236 VI |         saj pravi pozneje Mazepa, da hočejo priti do Boristena).
237 VI |       trpljenje, trud, gonobe, pa da bi vendar le kaj pozabljenega