Part

  1 I  |          le enega moža, ki je tu pa tam, dejal bi gredoč, nam
  2 I  |      reči vrgel kako zrno, ki je pa palo v rodovitno zemljo --
  3 I  |          sem mu hvaležen za to! ~Pa kaj, saj je zdaj, kakor
  4 I  |          ako mogoče, še slabeje. Pa o tej reči, dasi je tako
  5 I  |       preprosto, čisto dušo; ima pa v sebi še drugo zdravilno,
  6 I  |       prsih, da boš mislil, zdaj pa zdaj ti jih mora razdejati;
  7 I  |       veselje. ~Svojih poskušenj pa mi ne pošiljaj še v pregled.
  8 I  |      Graja človek nerad, hvaliti pa navadno ni moči! ~Pri tebi,
  9 I  |       vendar le vse zastonj. ~Da pa tvoji želji vendar in morebiti
 10 I  |      težko, če ni nemogoče; kako pa naj se ne skladajo, to kazati
 11 I  |         se ne pohujšuj, če ti tu pa tam razderem kako staro
 12 I  |       staro vero; če se ti bo tu pa tam zdelo, da sem v svoji
 13 I  |        je vse -- poetje nič! Ker pa mi je poezija sveta stvar,
 14 I  |    šopirijo in slepé ljudi! ~Kaj pa je korenina in vir žalostnega
 15 I  |          že malo starejši. Če je pa zraven še kak učitelj, uradnik
 16 I  |         kak učitelj, uradnik ali pa še višjega stanu -- omne
 17 I  |      vpraša, kateri je prvi, ali pa najbolje, vsi so prvi, kakor
 18 I  |   Zarežali se bodo nad njim: Kdo pa si ti in kaj si? Ti nisi
 19 I  |       ter umakniti se v vežo ali pa celo izpod strehe med nesveto
 20 I  |      zdaj v glavo! -- ~Take može pa slišimo govoriti tako (o
 21 I  |         kdo bo obstal? Ta in oni pa se še celo ostraši, tako
 22 I  |        in zatrlo! ~To govorjenje pa se meni zdi ravno tako,
 23 I  |         sosed, dejal: Čakaj, bom pa vse skupaj spravil v žitnico --
 24 I  |          grašico in ljuljko, ali pa še celo slamo zrežem vmes,
 25 I  |         bo le več videti. -- Kaj pa bo iz tega? Te zmesi ne
 26 I  |        zastonj vsi dokazi! Če je pa nočemo, pa pustimo to igračo
 27 I  |         dokazi! Če je pa nočemo, pa pustimo to igračo in šemarijo
 28 I  |        in narodu! -- ~Glavna reč pa je ta, da se nikakor ne
 29 I  |          prej ali pozneje; tedaj pa bo tolikanj večja naša sramota! ~
 30 I  |     takih reči ne umejem, pojdem pa k zlatarju; če je drag kamen,
 31 I  |      kamen, tolikanj bolje -- če pa ni, pa le zopet na cesto
 32 I  |      tolikanj bolje -- če pa ni, pa le zopet na cesto z njim
 33 I  |          jih bo imel -- sovražil pa bo tebe! ~Te moči, zdi se
 34 I  |         kritika nima v sebi. Ima pa drugo, razen tega, da sodi
 35 I  |     ravno velevala moja volja in pa -- vreme! Zbogom! ~
 36 II |        moja obljubljena pisma in pa slovenske bralce. Pa če
 37 II |          in pa slovenske bralce. Pa če ti to veselje dela --
 38 II |          veli nemški pesnik. Ali pa še krajše: poje naj pevec,
 39 II |        po hrvaško take može). To pa je ravno tako, kakor bi
 40 II |      niso ruvali s Perzijani ali pa tudi za kratek čas malo
 41 II |   pesniki. Poslušal jih je le tu pa tam v zabavo in prebavo. ~
 42 II |    vozarijo po mestu; pri Nemcih pa umirajo od gladu. Pri nas
 43 II |          pije njim na čast, sami pa velikokrat stradajo kruha. ~
 44 II |      vsaka svojo pesem. ~Zdaj bo pa že čas kreniti na pravo,
 45 II |  krivoverci so trdili nekdaj ali pa še trdijo, da vsak človek
 46 II |        le utegne. V tej misli je pa tudi nekoliko resnice. Vsak
 47 II |     resnice. Vsak človek, zlasti pa kadar je zaljubljen, dela
 48 II |     vsakemu, kaj počenja.Pesniki pa delajo pesmi iz teh opravil.
 49 II |        ostal bo večno nem. ~Kdor pa ga je prejel -- bodi ga
 50 II |        nam na veselje. ~Da mu bo pa to popolnoma mogoče, ne
 51 II |          do srednje stopnje, kaj pa še, če hoče priti do najvišje!
 52 II |        učili -- če ne v šolah -- pa po zgledih? ~Jezik je pesniku
 53 II |         imen in podob -- kako bo pa še izhajal, če še ne pozna
 54 II |        jih jezik ima. ~Za čutila pa, katerim jezik nima že pripravljenih
 55 II |       sam mešati svoje barve. To pa sme in more le po postavah,
 56 II |       svoje veselje. ~Nad vse to pa je treba pesniku še -- zdrave
 57 II |         ki tolče kamen ob cesti, pa bi je ne bilo treba pesniku?
 58 II |      treba pesniku? Naši pesniki pa mislijo kakor tisti slavni
 59 II |       lastnosti pesnikove. Da me pa krivo ne umeš, moram ti
 60 II |         v vsakem stoletju! ~Kako pa človek ve sam, ali ima lastnosti,
 61 II |  poštenemu -- sovražniku. Zaboga pa naj jih ne dá tiskati prej;
 62 III|       bom ravno pri volji; to je pa pri meni le o velikih praznikih. ~
 63 III|         o velikih praznikih. ~To pa je že kaj drugega, ker me
 64 III|        Še bolj moško in korenito pa bi bilo, ko bi se pokonci
 65 III|         še celo treba ni; zlasti pa je nevarno priporočati jo
 66 III|       dragi moj, liričnemu poetu pa moji misli ni treba druge
 67 III|    stvari, ki je silno imenitna, pa do zdaj še premalo razjasnjena,
 68 III|      čudi takim predmetom, kmalu pa spozna, da ravno ti so najbolj
 69 III|     oljkova mladika? -- Ko jo je pa prinesel golobček v kljunu
 70 III|       tudi zanaprej: ljubezen in pa -- vino. Te veseli prikazni
 71 III|         pri vseh narodih. Zlasti pa vino, kolikor je meni znano
 72 III|          razen enega moža, ki je pa ravno zavoljo tega trpel
 73 III|     trpel veliko preganjanja. Ko pa so prevideli, da dolgo časa
 74 III|     stvareh ne gre beseda, željo pa vendar smem izreči, da se
 75 III|        je ljubše v dejanju kakor pa v pesmi! ~Zmernost, pohlevnost,
 76 III|         pokazal Prešeren. ~Sploh pa, kaj naj se poje -- to se
 77 III|      česar ti srce kipi, sili se pa ne nikdar. ~Predmet pa,
 78 III|        se pa ne nikdar. ~Predmet pa, določen, omejen mora imeti
 79 III|       brez misli, brez čuta; ali pa se izgubé v tisto neslano,
 80 III|         šteje zvezde po nebu ali pa ogovarja bledo luno, ki
 81 III|       zdihuje in stoka. Ko bi ga pa kdo vprašal, kaj mu je pravzaprav,
 82 III|   milovanja vredni bralec! -- Če pa tudi najde kdaj ponevedoma
 83 III|         in krepek želodec. Le tu pa tam se nahaja še kateri,
 84 III|          telesa -- naj boli tega pa tega, naj sirota vpije in
 85 IV |      človek ne bo izhajal. Gorje pa še celo njemu, ki ima dobre
 86 IV |       igri blesteče cunje! Potem pa človeku preide vse nedolžno,
 87 IV |      vsaj se je tako godilo! ~Ko pa tako sam miren sedim, imam
 88 IV |       vidim le od zad; govorita, pa kaj, ne vem, ker sta predaleč;
 89 IV |     pomagaču lepo zahvaljuje. Ta pa se huduje in preti mu s
 90 IV |         hočejo -- ne vem, videti pa so strašno bojaželjni in
 91 IV |         mačku okrog vratu, potem pa si ni nobena upala izročiti
 92 IV |        Impavidum ferent ruinae. ~Pa dovolj in preveč že takih
 93 IV |      lomi, pravi pregovor, pesmi pa sila ne dela; če sila že
 94 IV |      sila že nikjer ni dobra, je pa še celo slabi pri pesmarjenju.
 95 IV |   naredil nobene "pesmice", zdaj pa moram vendar eno "skovati"
 96 IV |       Glasnika", za domovino ali pa za lastno slavo -- kakor
 97 IV |     močno podobno pesmi -- pesem pa vendar ne bo. Močno, pravim,
 98 IV |      vidiš zvečer v gledišču ali pa na plesu lepo žensko telo,
 99 IV |             pesmi! Čudno pri tem pa je to: od daleč, to seveda,
100 IV |      dragim demantom -- od blizu pa se da le malokdo z njim
101 IV |    vreden krajcarjev. Pri pesmih pa je to čisto drugače; ponarejeno
102 IV |          jih ima toliko! ~Od kod pa izvira to? Od tod, ker pesem
103 IV |       pesem mora biti rojena, ne pa narejena. Rojena, to je
104 IV |      glavna momenta, spočetje in pa porod. Ne enega ne drugega
105 IV |       človek v svoji oblasti. Če pa se sili, stvariti pesem "
106 IV |        ravnajo tako. Nekako tako pa, če se čisto ne motim, bodo
107 IV |  korenine in "v zeleno hití", tu pa se umiri in očisti s časom
108 IV |    dovolj prilik in podob; kadar pa utegneš, pregleduj jih in
109 V  |       ljubijo svojo mater, potem pa, da naj tudi spoštujejo
110 V  |         svoji moči, če v tem ne, pa v drugem, pred svetom izkazati
111 V  |        jih nimamo; ne slepímo se pa tudi, da jih imamo. ~Take
112 V  |     napake svojega bližnjega, ne pa čez siromaštvo našega slovstva.
113 V  |        ne drugače. Na ti podlagi pa jih bo opominjal in izpodbujal,
114 V  |        je prvi, ta je drugi, ali pa celo: Oba ta sta prva, in
115 V  |        celo: Oba ta sta prva, in pa: Ta je posnemal tega, ta
116 V  |        bo ravnal s talenti; vsem pa bo prijatelj, oče; k njemu
117 V  |          k njim, ki so tujci ali pa potujčeni, ki zasmehujejo
118 V  |         Ali od Iliade in Odiseje pa do "Abúna Solimana" je,
119 V  |    poznam le ene vrstice. Vendar pa si upam dvomiti, da bi bila
120 V  |         čudno ne smehljal. ~Zdaj pa kaj veselega na to! ~Res,
121 V  |          rad "pro domo", ker sem pa tako poklican, samo toliko!
122 V  |       njihovo bratovščino; gorje pa pri nas tistemu, ki se predrzne
123 V  |        bohoričici, metelčici ali pa v gajici. Kako je to, da
124 V  |          tudi zakaj! ~Če je bila pa kritika našega glavnega
125 V  |         kaže pisave -- ~to me je pa vaš kritik popolnoma uničil
126 V  |    petelinu glavo odsekal; -- in pa, o sramota, z mojim lastnim
127 V  |   glavosék v pratiki! In nato mi pa založi še eno, govoreč,
128 V  |       hotel povišati! Ta je bila pa vendar odveč, ker sem bil
129 V  |        bil tako že mrtev. Vendar pa, akoravno sem že mrtev,
130 V  |         ponašamo z njim, posebno pa vreden, in to je glavno --
131 V  |        voluisse sat est". Če sem pa zares nehote ponižal tega
132 V  |        mislim o Koseskem, zlasti pa o tem, kar se je bralo iz
133 V  |           Pred vsem drugim moram pa omeniti, da s Koseskim sem
134 V  |          je očital pri Prešernu. Pa saj v tem se je že obilo,
135 V  |          spoštovanjem -- beró ga pa ne. Bral sem celo nekdaj,
136 V  |      bila usula za njim, sčasoma pa jih je prijalo manj in manj
137 V  |         skril v oblake! -- Potem pa so se razšli vsak po svojem
138 V  |           O izvirnosti Koseskega pa se ne bomo dolgo pričkali!
139 V  |       mnogo naši filologi, to so pa sitneži, ki jim ni ustreči!
140 V  |   sitneži, ki jim ni ustreči! Da pa se človek, ki se veliko
141 V  |      nemškem slovstvu. -- Kar se pa tiče zadnjega dela Koseskega,
142 V  |  bombastičnim naznanilom, potlej pa s tem, kar je v zgled iz
143 V  |        tujem nemškem mestu, zato pa vendar nisem še pozabil
144 V  |         filologičen lešnik -- tu pa je ves moj trud zastonj.
145 V  |         je ves moj trud zastonj. Pa ne da bi dejal, da je govor
146 V  |    obstreljena jerebica. Tako se pa ni govorilo samo meni, ampak
147 V  |          v navadnem pomenu -- in pa ima zraven neusmiljeno navado,
148 V  |          mu ni všeč kaka beseda, pa ji kar odstriže rep kakor
149 V  |        nedolžnemu martinčku, ali pa odseka ji celó glavo kakor
150 V  |        vad -- namesto navad. ~Da pa je ravno jaz tako slabo
151 V  |        mu daj dolgo življenje in pa dolgo potrpljenje!), ljubega
152 V  |       zadnjo dlako "časa zob" in pa ostra ščet! Tako se je nosil
153 V  |        postne jedi. ~Nekaj me je pa vendar veselilo pri tem
154 V  |      kakršnega delajo Koseskega; pa kaj nam pomaga, če se slepimo!
155 V  |          na namišljeni lovor; ko pa posije dan, zbudili se bomo
156 V  |         iz mojega imena), nikoli pa ne, kadar bi šlo le za mojo
157 V  |          za mojo osebo! Ko bi se pa bilo kdaj udariti za resnico,
158 V  |         za čast domovine, takrat pa se ne bom skrival v koruzo,
159 V  |          iz oči v oči -- gorjače pa ne vihtim rad in nikdar
160 V  |   obetajo, mojo misel, tedaj bom pa jaz prvi s kadilom pritekel
161 VI |         odgovora od mene. Vendar pa, upam, ne takega, kakršen
162 VI |         poje, kakor zna, drugače pa ne more. Tako tudi jaz svojemu
163 VI |   ogovoril. Vsak po svoje! Da je pa gospod nasprotnik nekatere
164 VI |         bobova slama!), nekatere pa čisto prezrl (glej: vso
165 VI |          jo dajem Koseskemu), to pa gre že na drugo stran; namreč
166 VI |          nehote --; zato sem bil pa spisal prav kratek, pohleven
167 VI |            naj ga natisne -- ali pa vsaj o kratkem naznani v
168 VI |         poslal odgovor, katerega pa noče ali ne sme natisniti.
169 VI |          ti priložnosti -- o tem pa rajši molčim; vsak človek
170 VI |         našim možem -- naj me tu pa tam še tako prstje srbé. -- -- -- ~
171 VI |  oskrunila s kakim hudodelstvom. Pa naj se vpije, kolikor se
172 VI |          noče noben drug, bom jo pa jaz! ~Bog hotel, da bi mogle
173 VI |   njegova je ta, da ni jasen, tu pa tam je težko umeven, ne
174 VI |         izvirnikom v roki. Kakor pa meni, mislim, da se je godilo
175 VI |          spozna rad očitno: Tega pa tega ne umejem! in tako
176 VI |          drugega! ~Iz začetka že pa mi ni bilo jasno, kaj je
177 VI | njegovemu delu lepšo obliko, ali pa tedaj, kadar je izvirno
178 VI |         enega ne drugega razloga pa ne morem videti v našem
179 VI |        svojega Mazepo, zakaj jih pa ne bi bil izvolil? Saj,
180 VI |        ravno šega nanaša -- šega pa nima nikakršnih, vsaj ne
181 VI |        umetne laške stance kakor pa prosti jambi. ~Ne morem
182 VI |     pisal naš Prešeren; tako jih pa ne zna vsak. Ali to še ni
183 VI |       slovensko vrsto (mogoče je pa vendar), zato bi se pač
184 VI |          značaja. Izvoljena mera pa je silila gospoda prelagatelja,
185 VI |          oddelke razdeljena), to pa ni šlo vselej brez sile;
186 VI |         bila stanca polna --; to pa, kakor vidimo, ni pomnoženje,
187 VI |         značaj izvirne pesmi. To pa gotovo ni nji na korist,
188 VI |      nelepa podoba britve, ki je pa nima Byron -- ostati se
189 VI |          mora pri podobi; britev pa ne razdeva, ampak le reže --
190 VI |     tedaj je le -- fraza; drugič pa, in to je ravno tako imenitno,
191 VI |      živo, jasno pred očmi -- da pa more to pisatelj, mora jo
192 VI |         govori -- Mefisto! To je pa tudi edina meni znana taka
193 VI |         v pravih poetih; pri nas pa ne gre tako natanko; če
194 VI |          pomena kakor virtus; ta pa ni k carju pristopila, temveč
195 VI |         moči -- čudna zveza; ali pa se mora umeti morebiti:
196 VI |         moči, ki so mu ostale -- pa to tudi ne gre -- katere
197 VI |         tudi ne gre -- katere so pa te druge moči? Natanko so
198 VI |       pogrešal ničesar -- vendar pa je pristavljeno še: in druge
199 VI |        je več -- to je odveč, ne pa pomnoženje. ~Stran druga: ~
200 VI |         je tukaj slaba, "prekuc" pa grda beseda! Kako se beró
201 VI |           je prav lepo rečeno -- pa se težko prevaja), zdaj
202 VI |         bati (kraljeve) moči. Tu pa je vsaka beseda napačna -- "
203 VI |         ni ljuto, divje -- potem pa: das' reče vsak, kar misli,
204 VI |          tako govore -- to bi se pa moralo povedati. Dasi reče
205 VI |   povedati. Dasi reče vsak -- to pa vendar ne more stati namesto:
206 VI |       dasi sme reči vsak! Ali se pa mora to morebiti tako umeti:
207 VI |          očitanje. Kako jasen je pa izvirnik! Nobeden ni dejal
208 VI |       plemeniti so bili vsi)! In pa zadnjič: "Ker misli, sodi,
209 VI |      celo adverb namesto okrog)? Pa to na stran! -- Kralj ni
210 VI |        Kaj je prvoten log? Morda pa vendar ne: urwald -- kar
211 VI |       daljnih ruskih črt,~kaj so pa ruske črte? Morda čete? ~
212 VI |        ravno tiste nadloge -- in pa zopet tri: težave, nesreče
213 VI |          tri: težave, nesreče in pa še zlobe; pa še ne dovolj --
214 VI |          nesreče in pa še zlobe; pa še ne dovolj -- nato so
215 VI |         trpljenje, trud, gonobe, pa da bi vendar le kaj pozabljenega
216 VI |   prelagatelju posebno lastne -- pa strašno nepoetične! Koliko
217 VI |    cvetoče seči za menoj; v seči pa poje penica na vejici čepé
218 VI |       poleg svojega gnezda. Zdaj pa misli in piši človek, če