Part

  1 I  |            mi kaže pismo tvoje, za to te pač ne morem grajati
  2 I  |            da mu je moči prenašati to pusto življenje. Bogu bodi
  3 I  |     mladina, tako slabo spoznavajo to resnico, da tako malo vedó,
  4 I  |     dandanašnji sem mu hvaležen za to! ~Pa kaj, saj je zdaj, kakor
  5 I  |        Kako naj se skladajo pesmi, to učiti je težko, če ni nemogoče;
  6 I  |        kako pa naj se ne skladajo, to kazati zdi se mi lahko delo
  7 I  |          slovstva; -- od kod torej to žalostno stanje, če ne ravno
  8 I  |        Kdor zna pri nas le pisati, to je, črke delati, on je slovenski
  9 I  |        enega slabega pisatelja; le to se še vpraša, kateri je
 10 I  |        živega ognja. Če le slišijo to strašno ime, izpreleti jih
 11 I  |           kakor sršenov pisatelji, to ni nikakor čudno, vidi se
 12 I  |            in omiko našega naroda, to mi ni hotelo nikoli in noče
 13 I  |           vse zadušilo in zatrlo! ~To govorjenje pa se meni zdi
 14 I  |   poštenega kolača. Ko bi kak kmet to storil -- risum tenetes
 15 I  |        kritike; komur bi se moralo to še dokazovati -- temu so
 16 I  |           je pa nočemo, pa pustimo to igračo in šemarijo ter lotimo
 17 I  |          nam Slovencem. Kdor ni za to, kaj bi se silil in tratil
 18 I  |       dragemu kamnu -- ali bi bilo to moško, ko bi vesel svetlo
 19 I  |         dobro od slabega -- namreč to, da se more iz nje učiti
 20 I  |            dokazuje tudi, zakaj je to takó -- to takó; ali ne
 21 I  |          tudi, zakaj je to takó -- to takó; ali ne o začetnik,
 22 I  |        dobro voljo, lahko posnemal to -- ogibal se onega? ~Tako
 23 II |            Kaj ti je neki vdihnilo to čudno misel? -- Zdi se mi
 24 II |         slovenske bralce. Pa če ti to veselje dela -- ti je šlo!
 25 II |        zdaj po hrvaško take može). To pa je ravno tako, kakor
 26 II |    poetičnih opravkov. Samo da vse to, kdor je pameten, dela skrivaj
 27 II |       delajo pesmi iz teh opravil. To je razloček. Ali da resno
 28 II |         živo srebro -- zakaj ravno to, vemo vsi; vsaka reč ima
 29 II |       gorkoti; ali živo srebro ima to splošno lastnost v obilnejši
 30 II |           na veselje. ~Da mu bo pa to popolnoma mogoče, ne sme
 31 II |            sam mešati svoje barve. To pa sme in more le po postavah,
 32 II |            svoje veselje. ~Nad vse to pa je treba pesniku še --
 33 II |           oni o pameti take misli, to ti bom , kadar pridem do
 34 III|         kadar bom ravno pri volji; to je pa pri meni le o velikih
 35 III|           le o velikih praznikih. ~To pa je že kaj drugega, ker
 36 III|            vesoljna priroda! Glej, to ti je prava lirična pesem! -- ~
 37 III|            je domoljubje -- kdo bi to tajil? A meni je ljubše
 38 III|             Slovenija, domovina -- to so gotovo prav lepe besede,
 39 III|       Sploh pa, kaj naj se poje -- to se ne da učiti; reči se
 40 III|           bodisi dolga ali kratka. To je ena glavnih napak naših
 41 III|         Slovenec še besede nima za to čudno, neslano zmes -- in
 42 IV |         stvari za ovcami -- ali ni to ginljiva idila? In če kdo
 43 IV |     izročiti nevarnemu nasprotniku to glaseče znamenje -- nezaupnosti.
 44 IV |         pesmi! Čudno pri tem pa je to: od daleč, to seveda, je
 45 IV |            tem pa je to: od daleč, to seveda, je ponarejeni prstan
 46 IV |       krajcarjev. Pri pesmih pa je to čisto drugače; ponarejeno
 47 IV |          toliko! ~Od kod pa izvira to? Od tod, ker pesem mora
 48 IV |            ne pa narejena. Rojena, to je prava beseda! Kakor v
 49 IV |           Česar se je navzel tako, to se mu bo, če je resničen,
 50 V  |     slovenščini na vaši gimnaziji, to je res žalostno, da bi tako
 51 V  |           je zbudila misel, ali ni to morebiti vse nalašč tako
 52 V  |          domoljubja. Razlagaje jim to, kar imenujemo po navadi
 53 V  |            poslušalcem: Posnemajte to, pazite se onega! ~Tako
 54 V  | zasmehujejo njih svetinje! ~Ali ni to lep stan? Blagor mu, kdor
 55 V  |           sicer ničesar reči zoper to našo epopejo, in ko bi hotel,
 56 V  |            Zdaj pa kaj veselega na to! ~Res, nehote so se mi na
 57 V  |      drugega. Če mi kdo dokaže, da to ni res, od tistega časa
 58 V  |         praviti, celo eden sežgal; to je, ne Prešerna samega,
 59 V  |           ali pa v gajici. Kako je to, da je hvala naenkrat prepovedana? "
 60 V  |      negativna ~kar modró zamolčí, to mojstra nam kaže pisave -- ~
 61 V  |        mojstra nam kaže pisave -- ~to me je pa vaš kritik popolnoma
 62 V  |            nasprotnik mi zavrne na to; Tista kritika je prava,
 63 V  |           moč odgovarjati ničesar: To jest faktum!" -- Ni mi nikdar
 64 V  |        njim, posebno pa vreden, in to je glavno -- da ga beremo.
 65 V  |         kdo mojega imena na svetu. To moram omeniti, ker se pri
 66 V  |       vsega Klopstocka, nikakor se to ne more očitati našemu Koseskemu;
 67 V  |            se jajce v mehko skuha. To je ravno! Izvirnost, menim,
 68 V  |       očitajo mnogo naši filologi, to so pa sitneži, ki jim ni
 69 V  |        tudi včasi malo sam oglasi, to je prav naravna prikazen;
 70 V  |     Prestrašil sem se, ko sem bral to najnovejše delo njegove "
 71 V  |       zanima omikanega človeka, in to vedno le v slovenskem jeziku.
 72 V  |               vse zastonj! Kako je to, saj sem vendar bral prve
 73 V  |         tako slabo umem Koseskega, to se mi zdi tolikanj čudneje,
 74 V  |    veselilo pri tem branju, namreč to, ker se videl, da Koseski
 75 V  |         nam pomaga, če se slepimo! To več škodi kakor koristi.
 76 VI |        takega od mene pričakovati, to bi bilo preveč! Vsak ptič
 77 VI |            ki jo dajem Koseskemu), to pa gre že na drugo stran;
 78 VI |        meri; gospod urednik je vse to položil "ad acta"! ~In tako
 79 VI |         spustiti se z menoj vred v to sitno preiskavo, morda bo
 80 VI |           ima še tako dober namen; to je takoj "nagrda, sirov
 81 VI |           lepote izvirnega jezika. To je n. pr. vodilo Schillerja,
 82 VI |         gospod prelagatelj izvolil to mero le zato, ker so mu
 83 VI |            jih pa ne zna vsak. Ali to še ni dovolj razloga; tembolj,
 84 VI |        daljše oddelke razdeljena), to pa ni šlo vselej brez sile;
 85 VI |           šlo vselej brez sile; in to je primoralo moža, da je
 86 VI |           je bila stanca polna --; to pa, kakor vidimo, ni pomnoženje,
 87 VI |          je gospod prelagatelj, in to je velika napaka, čisto
 88 VI |    spremenil značaj izvirne pesmi. To pa gotovo ni nji na korist,
 89 VI |               fraza; drugič pa, in to je ravno tako imenitno,
 90 VI |            pred očmi -- da pa more to pisatelj, mora jo sam prej
 91 VI |         saj jih govori -- Mefisto! To je pa tudi edina meni znana
 92 VI |        moči, ki so mu ostale -- pa to tudi ne gre -- katere so
 93 VI |       topovlje, Konj'ki, peštvo -- to je že precej dovolj; vsaj
 94 VI |          sile -- kakor et caetera. To je tako nepoetično, da človek
 95 VI |      oblast), slava in ljudstva -- to je pač dovolj; kar je več --
 96 VI |          pač dovolj; kar je več -- to je odveč, ne pa pomnoženje. ~
 97 VI |             kar stoji v originalu. To opominja človeka velikega
 98 VI |          tužno (tožno) žalostno -- to ni ljuto, divje -- potem
 99 VI |             kar misli, sodi, čuti. To se vendar ne more umeti
100 VI |          pravi, kar misli! Kako je to? Ali le med seboj tako govore --
101 VI |           med seboj tako govore -- to bi se pa moralo povedati.
102 VI |        povedati. Dasi reče vsak -- to pa vendar ne more stati
103 VI |          reči vsak! Ali se pa mora to morebiti tako umeti: Vsak
104 VI |          adverb namesto okrog)? Pa to na stran! -- Kralj ni tekal
105 VI |        pokorne vse nadloge, saj so to ravno tiste nadloge -- in
106 VI |            krepkejše je rečeno vse to v izvirniku! Toda dovolj