Part

 1 I  |        zdavnaj z veseljem spoznal na tebi, a posebno živo mi
 2 I  |         so mi porok, da ne zaideš na pota, po katerih tavajo
 3 I  |          ti povem, ne bil bi tako na dolgo in široko o tej reči
 4 I  |      najbolje, vsi so prvi, kakor na ribniškem ženitovanju. Difficile
 5 I  |        poboljšajte se, obrnite se na druga pota! Le v slovstvenem
 6 I  |           nam je kritike, kritike na vse strani pravične in ostre;
 7 I  |           mehkužni! Če najdem kje na cesti kaj, kar se mi podobno
 8 I  |             če pa ni, pa le zopet na cesto z njim med drugo kamenje! ~
 9 I  |           učiti. ~Če kritika kaže na tem in onem, kaj je dobrega
10 II |          ravno tako, kakor bi kdo na vprašanje: Kaj je pobožnost?
11 II |    pivnicah, póje se in pije njim na čast, sami pa velikokrat
12 II |          liro", ki jo vzemó kakor na dolgu brez kake zahvale.
13 II |         Zdaj bo pa že čas kreniti na pravo, resno pot, da mi
14 II |         je zaljubljen, dela pesmi na tihem, po svoje. Šteje zvezde
15 II |        podobe iz njegovega osrčja na dan in razveseljujejo nas
16 II |   zapuščenega ihteti in jokati se na materinem grobu -- ta naj
17 II |         in obračaj ga sebi in nam na veselje. ~Da mu bo pa to
18 II |       tista lepa pesem: ~David je na pljunko bil,~da je je razbil! ~
19 II |      zmerom le o liričnih poetih. Na misel mi tu ne pride, da
20 II |           pride iz temne tiskarne na beli dan! ~In ta je prva
21 II |         novih pesnikov. Omika gre na široko -- umetnost je postala
22 III|           reči, ki se jih ni učil na šolskih klopeh. In tako
23 III|           Zdaj, ko smo odgovorili na vprašanje, kdo naj poje,
24 III|       suho, da bi ji lahko klobuk na kolk obesil; in zopet tu
25 III|     okrogle in gladke, da se muha na nji razčesne, in namesto
26 III|           vedó; če ne, bodo stali na poezije polju kakor krava
27 III|      ljudje bolj v srcu nosili ko na jeziku in bolj kazali ga
28 III|          lepa in blaga, niso sama na sebi pripravna za poezijo,
29 III|     prepevati; gotovo, le ne sama na sebi, ampak v pripravni
30 III|    pripravni obliki, kakor nam je na primer pokazal Prešeren. ~
31 III|     pravzaprav, molče položi roko na srce, obrne oko proti nebu --
32 III|           je edini odgovor njegov na usmiljeno vprašanje! -- ~
33 III| ponevedoma kako misel, zrezlja jo na drobne kosce in jo prevleče
34 IV |           kdo je hrbet pokazal in na katero stran se zmaga nagiblje:
35 IV |          visokim plotom zagrajen, na vrtu drevesa z zapeljivimi,
36 IV |          ker je obilega života -- na krepka rame -- z ram na
37 IV |           na krepka rame -- z ram na plot -- utrga jabolko, vtakne
38 IV |          zašumi v višini nekaj in na pogumni zbor pade senca
39 IV |          drhal! ~In zdaj mi pride na misel tista zgodba, ko so
40 IV |        dragega in zatorej redkega na svetu, vse se ponareja,
41 IV |        tako da ga ni več poštenja na svetu. Ko vidiš zvečer v
42 IV |          zvečer v gledišču ali pa na plesu lepo žensko telo,
43 IV |        kupi tisoč in tisoč verzov na lepem papirju v rdečem usnju
44 IV |          jih je do zdaj narejenih na svetu, znesle na en kup
45 IV |        narejenih na svetu, znesle na en kup in bi se ločile pleve
46 IV |     invita Minerva", prišel mu bo na dan namesto čvrste, zdrave
47 IV |      predere zemljo in se prikaže na dan! ~Tako naj ima poet
48 IV |       svojem času se bo prikazalo na dan v podobi, ki jo imenujemo:
49 V  |        Kar mi pišeš o slovenščini na vaši gimnaziji, to je res
50 V  |           od drugih, ki prihajajo na Dunaj, tako da sem mi je
51 V  |      nalogo ima slovenski učitelj na slovenski gimnaziji; koliko
52 V  |   napredka; saj smo si vsi bratje na svetu, ter trudili se bodo
53 V  |      zakaj je tako in ne drugače. Na ti podlagi pa jih bo opominjal
54 V  |     Blagor mu, kdor je postavljen na tako mesto; več more tu
55 V  |       skopo odmerjene slovenščini na naših gimnazija, morali
56 V  |   smehljal. ~Zdaj pa kaj veselega na to! ~Res, nehote so se mi
57 V  |         to! ~Res, nehote so se mi na smeh nabrala usta, ko sem
58 V  |           kritik popolnoma uničil na en mah, kakor bi petelinu
59 V  |         svojem spisu tako nekako: Na Prešernu so nam kakor na
60 V  |          Na Prešernu so nam kakor na dragem prijatelju skoraj
61 V  |          Moj nasprotnik mi zavrne na to; Tista kritika je prava,
62 V  |        mrtev, bom odgovoril nekaj na njegovo drugo; -- na prvo
63 V  |        nekaj na njegovo drugo; -- na prvo ni moč odgovarjati
64 V  |               Ni mi nikdar prišlo na um, da bi hotel poviševati
65 V  |            da je kdo mojega imena na svetu. To moram omeniti,
66 V  |       Klopstocka. Kakor Klopstock na Nemškem, tako je udaril
67 V  |       udaril Koseski pri nas prvi na véliki zvon, da je dal mogočen
68 V  |          kakor nova svetla zvezda na nebu; vse jo je gledalo
69 V  |     tvarine, ki se, če dolgo ležé na soncu, nazadnje tako napijó
70 V  |   slovenskega v roke. In Slovenci na Dunaju imamo, pač smem reči,
71 V  |        svojem življenju pritisnil na papir. ~Zdim se v tej zastarani
72 V  |           legli bomo zvečer moško na namišljeni lovor; ko pa
73 V  |       posije dan, zbudili se bomo na bobovi slami. ~Če sem v
74 V  |       kadilom pritekel ter klical na vso moč iz globočine svojega
75 VI |          Koseskemu), to pa gre že na drugo stran; namreč med
76 VI |          reči, ki jih rajši vidim na kom drugem kakor na sebi!
77 VI |         vidim na kom drugem kakor na sebi! Tako mi je gospod
78 VI |           strahom in trepetom iti na tako delo -- naj ima še
79 VI |        pesmi. To pa gotovo ni nji na korist, česar se bo prepričal
80 VI |  posameznih rečeh, mislim puščati na stran vse malenkosti, ravno
81 VI |        nesrečno rečeno, "očitanje na stran pustijo", kaj prozaično -- "
82 VI |         se ne sme reči: " pustijo na stran" očitanje. Kako jasen
83 VI |      adverb namesto okrog)? Pa to na stran! -- Kralj ni tekal
84 VI |       hočejo priti do Boristena). Na ravno tisti strani: ~V gošavi
85 VI |      grozivne vse gonobe~kar scer na zemlji pusto, grenko je, ~
86 VI |       tisti et caetera: "Kar scer na zemlji pusto (sic!), grenko
87 VI |      menoj; v seči pa poje penica na vejici čepé poleg svojega