Part

 1 I  |                 I ~Da si se tudi ti poprijel pesništva, veseli
 2 I  |        drugim razodeva. ~Pridejo ti časi -- če ti niso že --
 3 I  |            Pridejo ti časi -- če ti niso že -- ko ti bo srce
 4 I  |      časi -- če ti niso že -- ko ti bo srce kipelo v prsih,
 5 I  |         boš mislil, zdaj pa zdaj ti jih mora razdejati; navdajala
 6 I  |        mora razdejati; navdajala ti ga bo zdaj žalost, zdaj
 7 I  |      hrepenenje, zdaj obup; bodi ti dano, da ga, ko te misli
 8 I  |         in ozdravljen boš. ~Zato ti svetujem po lastni skušnji,
 9 I  |        in uri, dokler je čas, da ti bo moči, ko bo treba, vsakemu
10 I  |        bil videl tega, naravnost ti povem, ne bil bi tako na
11 I  |         še bolje ustrežem, hočem ti, kakor vem in znam, po priložnosti
12 I  |        in sicer v zgledih, ki so ti znani; žal, da imamo toliko
13 I  |         Nikar se ne pohujšuj, če ti tu pa tam razderem kako
14 I  |  razderem kako staro vero; če se ti bo tu pa tam zdelo, da sem
15 I  |         bodo nad njim: Kdo pa si ti in kaj si? Ti nisi zapisan
16 I  |          Kdo pa si ti in kaj si? Ti nisi zapisan v našo zlato
17 I  |    napakah naših pesnikov; pisal ti bom "sine ira et studio",
18 II |          pošiljati Glasniku? Kaj ti je neki vdihnilo to čudno
19 II |          slovenske bralce. Pa če ti to veselje dela -- ti je
20 II |         če ti to veselje dela -- ti je šlo! Če bo kaj napačnega
21 II |         kaj napačnega iz tega -- ti glej! Le bojim se, da me
22 II | stvarnika neko stvarilno moč, da ti čuti dobé v njem življenje
23 II |          o pameti take misli, to ti bom , kadar pridem do tega,
24 II |          pa krivo ne umeš, moram ti tukaj še enkrat opomniti,
25 II |           Shakespeare in Goethe; ti so pesniki v najvišjem pomenu --
26 III|      dolg presledek -- ne bom se ti opravičeval ne z resničnimi
27 III|         kakor je navada. Saj sem ti dejal že z začetka, da ti
28 III|        ti dejal že z začetka, da ti mislim pisati o teh rečeh
29 III|      ogleduješ podobe, gotovo se ti je že včasi čudno zdelo,
30 III|        kmalu pa spozna, da ravno ti so najbolj pripravni, da
31 III|       vesoljna priroda! Glej, to ti je prava lirična pesem! -- ~
32 III|          stvari tako govoriti, a ti, mislim, ki me poznaš, ne
33 III|         a sme toliko: poj, česar ti srce kipi, sili se pa ne
34 III|       kateri, ki se ni potopil v ti osladni povodnji. "Adparent
35 III|          mora najprej napovedati ti bolezni, žgati in rezati
36 IV |                     IV ~Čudno se ti zdi, kajne -- da se ravno
37 IV |     bodoči te čas. ~Glej, tu sem ti naložil dovolj prilik in
38 IV |  resničnega in dobrega, kakor se ti zdi o prvem pogledu. ~
39 V  |        je tako in ne drugače. Na ti podlagi pa jih bo opominjal
40 V  |       prvega do osmega razreda", ti slavni epopeji sta jim bili
41 V  |    govoriti. ~Ne bojim se, da bi ti krivo ne sodil teh mojih
42 V  |     govoril toliko "pro domo" -- ti sam si tega kriv, saj veš,
43 VI |          se je ta gospod vedel o ti priložnosti -- o tem pa
44 VI |     misli je Goethe humoristično ti dve besedi kakor kak oksymoron
45 VI |        grda beseda! Kako se beró ti verzi v originalu! ~Stran
46 VI |          kar misli, sodi, čuti. ~Ti so eni tistih verzov, ki
47 VI |    pustijo", kaj prozaično -- "v ti noči tužni, ljuti" -- kar
48 VI |        grenko je, ~vse vkloni se ti duši tako zmožni, ~ko pred
49 VI |         misli in piši človek, če ti je mogoče! ~V Vöslavu 16.