Part

 501 III|       glejmo, kako se bo izmotal in izrezal! ~Najbolje bo morebiti,
 502 I  |           pri nas možje, katerim je izročena mladina, tako slabo spoznavajo
 503 I  |            mi z ginljivim zaupanjem izroči svoje mlade pesmi v milostljivo
 504 II |           tega nebeškega dekleta -- izročila "zlato liro", ki jo vzemó
 505 IV |         potem pa si ni nobena upala izročiti nevarnemu nasprotniku to
 506 V  |            potem tudi mile glasove, izvirajoče in preproste, domače piščalke,
 507 I  |         kazala se mi je v vsem neka izvirna moč, neka krepost, ki človeku
 508 VI |          svoji naravi doseči lepote izvirnega jezika. To je n. pr. vodilo
 509 VI |              ki jih nisem umel brez izvirnika, ki pravi popolnoma jasno
 510 VI |             ugibanju šele razumel z izvirnikom v roki. Kakor pa meni, mislim,
 511 VI |        krepkejše je rečeno vse to v izvirniku! Toda dovolj za zdaj! Dalje
 512 V  |           mehko skuha. To je ravno! Izvirnost, menim, je morda vendarle
 513 V  |    njegovega, kar je naredil sam. O izvirnosti Koseskega pa se ne bomo
 514 VI |             bojni britvi." Če se že izvoli nelepa podoba britve, ki
 515 VI |         premenilo tolikanj značaja. Izvoljena mera pa je silila gospoda
 516 IV |             z zapeljivimi, žarečimi jabolki; bližata se mestu dva moža --
 517 V  |              kar ga je treba, da se jajce v mehko skuha. To je ravno!
 518 VI |        laške stance kakor pa prosti jambi. ~Ne morem si torej misliti
 519 VI |        torej pisal Mazepo v prostih jambih, ni drugega razloga kakor
 520 VI |         izvirnih prostih štirinogih jambov umetno italijansko osemvrstno
 521 V  |           mrtev? Tak sem, kakor sv. Janez glavosék v pratiki! In nato
 522 II |             hotel je enkrat pošteno javorovo za domačo rabo s tremi strunami,
 523 IV |          ima tista velika ptica, ki jé za prigrižljaj kamenja,
 524 V  |           raka in druge take postne jedi. ~Nekaj me je pa vendar
 525 V  |           kritike, ki pojde reči do jedra, da se zve in pokaže resnica --
 526 IV |    rodoviten poet, prijelo v prsih, jelo bo živeti in rasti in gibati
 527 IV |        zapusti temno zidovje, ne bo jemal s seboj, česar je treba
 528 V  |             plazi kakor obstreljena jerebica. Tako se pa ni govorilo
 529 V  |            zopet po Abúni Solimanu. Jerebice so dobra jed, vendar pravi
 530 V  |             odgovarjati ničesar: To jest faktum!" -- Ni mi nikdar
 531 IV |          Bogu, krepka pljuča, dobra jetra in zdravo drugo telesno
 532 VI |   malenkosti, ravno tako tudi čisto jezikoslovne napake, katerih bi veliko
 533 V  |             sam ni vedel, ali bi se jezil ali smejal takim nemarnim
 534 II |         drži -- ne bo nas spravil v jok! ~Druga ravno tako imenitna
 535 II |             hrepenenje. Jokati mora jokajočim in veseliti se z veselim.
 536 III|             oznani, kar čuti, da se jokamo in veselimo z njim, ne bo
 537 VI |      pokazal je dovolj v svojem Don Juanu. Da je torej pisal Mazepo
 538 III|       zelenimi "polkni", tukaj lepe junice, okrogle in gladke, da se
 539 II |         subduxius" ... mislijo si z Juvenalom ... "stulta est clementia,
 540 IV |     vsakdanjo rabo. Kmečki paglavci kadé listje namesto tobaka, stare
 541 V  |             tedaj bom pa jaz prvi s kadilom pritekel ter klical na vso
 542 IV |                IV ~Čudno se ti zdi, kajne -- da se ravno zdaj, v tako
 543 II |            jo proda za gotov denar; kajti naj se kakor slab igralec
 544 V  |          tako, kakor se poučavajo v kakem tujem, ampak tudi buditi
 545 V  |              ki se predrzne imeti o kaki stvari svojo lastno, nekolkovano
 546 VI |     posvetiti, če se je oskrunila s kakim hudodelstvom. Pa naj se
 547 I  |         resnico, da tako malo vedó, káko blago moč ima umetnost do
 548 VI |         Vendar pa, upam, ne takega, kakršen je spis v "Novicah" -- kaj
 549 I  |            všeč, vsaj ni bilo táko, kakršno se bere povsod; kazala se
 550 II |            Kaj je pesnik, kdo je in kakšen je? ~Pesniki se nahajajo
 551 IV |            zemlji skrito, da požene kal, ki ob svojem času predere
 552 I  |             Tega veselja mi celo ne kale žalostne prikazni, ki jih
 553 IV |          rodi in naglo raste, bobni kalen po skalah ter vali s seboj
 554 II |          maternozemeljskih prsi vse kalí in klije in raste; kako
 555 VI |             eno stran, in vedel je, kam -- (saj pravi pozneje Mazepa,
 556 II |       ljudstvo jih je častilo, tudi kamnalo, kadar mu niso govorili
 557 IV |         srebro, ponarejajo se dragi kamni, ponareja se domoljubje
 558 I  |           se mi podobno zdi dragemu kamnu -- ali bi bilo to moško,
 559 VI |           porednosti in norčavosti, katera je, kakor sem ravno skusil,
 560 I  |             rešilno moč za tistega, kateremu je dano, da jo drugim razodeva. ~
 561 IV |          kdo je hrbet pokazal in na katero stran se zmaga nagiblje:
 562 IV |        mestih pijó cikorijo namesto kave in mi vsi nosimo sleparsko "
 563 V  |         siromaštvo našega slovstva. Kazal jim bo revno našo preteklost,
 564 I  |             kakršno se bere povsod; kazala se mi je v vsem neka izvirna
 565 III|         nosili ko na jeziku in bolj kazali ga v dejanju ko po pivnicah
 566 V  |             če hvalim -- mislim, da kažem tudi zakaj! ~Če je bila
 567 V  |   trdovratno do zadnjega časa: čern kert je prederl terdo perst (
 568 I  |            niso že -- ko ti bo srce kipelo v prsih, da boš mislil,
 569 II |           igralec še tako kremži in kislo drži -- ne bo nas spravil
 570 V  |           reči, lepo navado, da se, kjerkoli se snidemo, radi pogovarjamo
 571 V  |           spisu v tistem nesrečnem "Klasju", ki ga je slana vzela,
 572 V  |         prvi s kadilom pritekel ter klical na vso moč iz globočine
 573 III|           je pa prinesel golobček v kljunu Noetu v ladjo -- ali ni
 574 III|         kravo, suho, da bi ji lahko klobuk na kolk obesil; in zopet
 575 III|           se jih ni učil na šolskih klopeh. In tako se je lovec ujel
 576 V  |        svojem opravku! -- ~A tudi s Klopstockom se ne more popolnoma primerjati
 577 V  |            je v resnici prebral vso Klopstockovo Mesijado od konca do kraja.
 578 V  |        znano, govore Nemci o svojem Klopstocku z velikim, spodobnim spoštovanjem --
 579 IV |        delavnik, za vsakdanjo rabo. Kmečki paglavci kadé listje namesto
 580 V  |         bukve, ko drugi čitajo nove knjige; čevlje nosim namesto črevljev
 581 I  |         hočemo Slovenci imeti svojo književnost po zgledu drugih narodov
 582 II |           Pri Francozih se v svojih kočijah vozarijo po mestu; pri Nemcih
 583 III|         predmete. Tukaj vidiš borno kočo, "zvezano s trto, s kolom
 584 IV |             telo, z gostimi črnimi, kodrastimi lasmi, lica kakor bi kri
 585 III|             so nekdaj slavili Nemci Körnerja, Herwegha; dandanašnji nihče
 586 I  |        zmota je misliti, da kritika koga ostraši. Bog hotel, da bi
 587 II |        zares trpel in se veselil -- kogar le živa domišljija stavi
 588 IV |             o obliki poezije. ~Sila kola lomi, pravi pregovor, pesmi
 589 I  |           noči ne bo imel poštenega kolača. Ko bi kak kmet to storil --
 590 VI |             ne pri prozaiku, ki ima kolikaj korektno pisavo, bomo našli
 591 I  |        pride! ~Ni čudo, resnica oči kolje; in tako možje, ki govoré
 592 III|            da bi ji lahko klobuk na kolk obesil; in zopet tu raztrganega,
 593 III|            kočo, "zvezano s trto, s kolom podprto", kakor pravi narodna
 594 VI |         reči, ki jih rajši vidim na kom drugem kakor na sebi! Tako
 595 V  |            ukrepanju, z mnogoterimi kombinacijami, konjekturami in raznimi
 596 III|           samih se ne da še po goli kombinaciji sestaviti zdrava, živa pesem!
 597 V  |       bolele oči. Zvezda ta je bila komet, šla je, kakor je prišla.
 598 V  |          mnogoterimi kombinacijami, konjekturami in raznimi filologičnimi
 599 II |             malo med seboj -- kakor kopati se, po mestu pohajkovaje
 600 VI |            prozaiku, ki ima kolikaj korektno pisavo, bomo našli v tej
 601 I  |             slepé ljudi! ~Kaj pa je korenina in vir žalostnega stanja
 602 IV |             vali s seboj kamenje in korenine in "v zeleno hití", tu pa
 603 III|         omenjati. ~Še bolj moško in korenito pa bi bilo, ko bi se pokonci
 604 VI |              To pa gotovo ni nji na korist, česar se bo prepričal vsak,
 605 V  |         slepimo! To več škodi kakor koristi. Če bomo ravnali tako, legli
 606 VI |   prelagatelj s tem več škodil nego koristil. Res je včasi malo težko
 607 V  |             tako mesto; več more tu koristiti narodu kakor kjer si bodi
 608 V  |              kakor pravi sv. Pavel, koristna za vse; vendar naj bi se
 609 IV |         rečmi, katere, dasi lepe in koristne, vendar niso potrebne. Ko
 610 I  |                loti naj se drugega, koristnejšega dela, sebi v prid in narodu! -- ~
 611 V  |           Prestavljavci so dobri in koristni delavci, zlasti če prestavljajo
 612 I  |             delo in mislim, da tudi koristno. ~Če popotniku ne veš pokazati
 613 V  |       takrat pa se ne bom skrival v koruzo, saj, hvalo Bogu, nedostaje
 614 VI |           pravi sam, ko je prevajal kos Vergilijeve Eneide. ~Ne
 615 III|         misel, zrezlja jo na drobne kosce in jo prevleče z osladnimi
 616 VI |             kakor ne pomnoži vina v kozarcu, kdor mu prilije vodé. Tako
 617 IV |             pogumni zbor pade senca kraguljeve perutnice in zdajci -- kakor
 618 V  |   Klopstockovo Mesijado od konca do kraja. Do današnjega dne se ni
 619 IV |           kakor je v resnici vreden krajcarjev. Pri pesmih pa je to čisto
 620 VI |         reči polki mu podložni. ~Ko kralja napadejo težave, nesreče
 621 VI |            se resnici ni bilo bati (kraljeve) moči. Tu pa je vsaka beseda
 622 IV |             spravili kar nad samega kraljevega orla! Kar zašumi v višini
 623 II |         pripovedujejo, kako jim je "krasna deva", slovenska modrica,
 624 V  | prestavljajo dobro. Te slave ne bom kratil Koseskemu, dasi tudi njegovi
 625 V  |            tem mu nikakor ne mislim kratiti zaslužene slave; in ko bi
 626 III|             pesem, bodisi dolga ali kratka. To je ena glavnih napak
 627 V  |       visokim, okornim zavratnikom, kratkimi tesnimi rokavi in ozkimi
 628 VI |          angleški verz v ravno takó kratko slovensko vrsto (mogoče
 629 III|        stali na poezije polju kakor krava sredi goste visoke detelje --
 630 III|         narodna pesem -- tam mršavo kravo, suho, da bi ji lahko klobuk
 631 II |         ravno tisto lastnost, da se krči v mrazu in steza v gorkoti;
 632 II |          kakor slab igralec še tako kremži in kislo drži -- ne bo nas
 633 II |           pesem. ~Zdaj bo pa že čas kreniti na pravo, resno pot, da
 634 III|         grižljaja za zdravo grlo in krepek želodec. Le tu pa tam se
 635 I  |     neusahljivega vira: iz njega se krepi in oživlja hirajočo dušo,
 636 VI |      karakteristična, da nam bolje, krepkeje ne samo za um, ampak tudi
 637 VI |        nepoetične! Koliko krajše in krepkejše je rečeno vse to v izvirniku!
 638 III|            vsako zdravo misel, vsak krepki čut. Tako ubogo pevče nima
 639 V  |             ki se je vzdigoval tako krepko, tako veličastno kvišku,
 640 IV |          velik ptičji zbor; strašen krik in hrup je med njimi --
 641 I  |              Kritika, kri, krivica, kriminal in druge take so jim sorodne,
 642 VI |           bere gospod nasprotnik te kritične črtice, ki jih mislim pisati
 643 V  |          pisave -- ~to me je pa vaš kritik popolnoma uničil na en mah,
 644 V  |             domo" -- ti sam si tega kriv, saj veš, da sem miren človek
 645 IV |     imenitne reči, ki se zdaj vrše; kriva mi je tega druga neprijetna
 646 I  |           kurja polt! Kritika, kri, krivica, kriminal in druge take
 647 I  |             sodbi preoster ali celo krivičen. Ker nisem izmed slovenskih
 648 VI |        nasprotnik res storil očitno krivico -- gotovo nehote --; zato
 649 I  |            jaz tebi kazati, katerih krivih potov, katerih glavnih napak
 650 II |             pesnik? ~Ne vem, kateri krivoverci so trdili nekdaj ali pa
 651 II |        popolnoma mogoče, ne sme rok križem držati in čakati, kaj pride;
 652 II |    zarobljeni, lovorov venec imajoč krog glave in zlato liro pod
 653 I  |              cenejših čevljarjev in krojačev -- slabih pesnikov ni nikakor
 654 III|     šivankarice v oknih pri mestnih krojačih! ~Človek se morda s konca
 655 I  |            pridnih delavcev povsod. Krompir, pravijo, je steber in podpora
 656 III|      Bakhovega razvila drama, ki je krona vse poezije! -- ~Najpridneje
 657 IV |            luna migljá,~nad reko se kroži mavra z nebá;~iz vode srečuje
 658 III|       nemarno vznak ležé gloje suho kruhovo skorjo! Zakaj ni umetnik
 659 IV |             in ta bo kri iz njegove krvi in bo meso iz njegovega
 660 IV |        redilo se bo z njegovo srčno krvjo, in ob svojem času se bo
 661 VI |             Krepost in up v okrutni krvolitvi~nezvesta kot ostale vse
 662 V  |            bo le večji kup -- plašč krščanske ljubezni bo pogrinjal čez
 663 IV |             da pogleda malo zad za "kulise" in vidi igralce, kako se
 664 IV |        zgodi tolikrat, da ta in oni kupi tisoč in tisoč verzov na
 665 I  |       strašno ime, izpreleti jih že kurja polt! Kritika, kri, krivica,
 666 III|         zelišče, zatre in zamori ta kužna bolezen vsako zdravo misel,
 667 I  |           Postaviti bo treba nanovo kvas! Zarežali se bodo nad njim:
 668 III|           golobček v kljunu Noetu v ladjo -- ali ni bila tedaj preprosta
 669 IV |            teži, in hodil bo ven "z lahkim srcem in lahko nogó" --
 670 II |           tega, dokazal iz njegovih lastnih pesmi., Zato bi človek,
 671 V  |           in pa, o sramota, z mojim lastnim orožjem! Dejal sem siromak
 672 III|          opominjaš, da sem govoré o lastnostih pesnikovih pozabil in izpustil
 673 VI |        jeziku bolj prilegajo umetne laške stance kakor pa prosti jambi. ~
 674 IV |          gnezdo, in ko bi se ločila laž od resnice -- bogve, kaj
 675 IV |           ostalo! Tako je svet poln laži in sleparije. Ponareja se
 676 IV |         pravim, in med ponarejenim, lažnivim blagom. Kar je dobrega,
 677 V  |      koristi. Če bomo ravnali tako, legli bomo zvečer moško na namišljeni
 678 IV |            tisoč in tisoč verzov na lepem papirju v rdečem usnju in
 679 VI |            zato, ker so mu po volji lepoglasne "ottave rime". V tem sem
 680 IV |          opraviti stvarnik -- njena lepota je znesena od vseh strani,
 681 VI |         more po svoji naravi doseči lepote izvirnega jezika. To je
 682 VI |           ker je dal njegovemu delu lepšo obliko, ali pa tedaj, kadar
 683 I  |              da hočem, ker imam več let in torej več skušnje mimo
 684 V  |             marsikateri filologičen lešnik -- tu pa je ves moj trud
 685 IV |             kdo je ujet, kdo v žitu leži in kdo je hrbet pokazal
 686 V  |         dozorelo -- habent sua fata libelli! -- Slabo me poznaš, dragi
 687 IV |           črnimi, kodrastimi lasmi, lica kakor bi kri v mleko zlil,
 688 VI |             mi prilizuje in mi boža lice mehka sapica ter mi donaša
 689 V  |           Tako tudi jaz -- si parva licet componere magnis -- še vedno
 690 III|        skrbno razprečanimi lasmi, z lici kakor kri in mleko ter z
 691 II |        Merkurjevega sina.  Le zlata lira je še ostala našim nadepolnim
 692 II |         močno udarja po zlati svoji liri, kakor pravi tista lepa
 693 III|              Če smo prej dejali, da liričen predmet bodi lahko umeven,
 694 III|        sosed. ~Obilo tri četrti vse lirične poezije poje -- ljubezen
 695 II |           da govorim tu zmerom le o liričnih poetih. Na misel mi tu ne
 696 III|          vsem stavijo v zgled. Take lirike, o kakršni govorimo mi,
 697 III|            starih pesnikih. V stari liriki živi ves drug duh kakor
 698 V  |          smehljaje podal prvi tisti list Noviški. Z združenimi močmi
 699 V  |             kritika našega glavnega lista le bolj negativna ~kar modró
 700 II |   dandanašnji, ko je pesnikov kakor listja in trave, imajo pri raznih
 701 IV |          rabo. Kmečki paglavci kadé listje namesto tobaka, stare ženice
 702 VI |        kratkem naznani v prihodnjem listu, da sem mu poslal odgovor,
 703 V  |          vsaka nenavadna prikazen v literaturi, iz začetka veliko posnemovalcev.
 704 V  |            dragem prijatelju skoraj ljube še njegove napake, slabosti --
 705 V  |             pa dolgo potrpljenje!), ljubega bralca, ko bi imel reči:
 706 V  |        večji kup -- plašč krščanske ljubezni bo pogrinjal čez slabosti
 707 V  |          vreden naš Prešeren, da ga ljubimo in se ponašamo z njim, posebno
 708 V  |          sebi kakor kak pošten star ljubljanski meščan, urar ali rokavičar
 709 V  |         nehote ponižal tega svojega ljubljenca, kakor se mi očita, nič
 710 III|          kdo bi to tajil? A meni je ljubše v dejanju kakor pa v pesmi! ~
 711 I  |             nikoli posebno po volji ljudem, ne v starem zakonu ne v
 712 I  |             ki se šopirijo in slepé ljudi! ~Kaj pa je korenina in
 713 VI |              moč (oblast), slava in ljudstva -- to je pač dovolj; kar
 714 I  |           zrno in pleve, grašico in ljuljko, ali pa še celo slamo zrežem
 715 VI |            tožno) žalostno -- to ni ljuto, divje -- potem pa: das'
 716 II |           in o prvem pogledu ne boš ločil Apolonovega od Merkurjevega
 717 IV |          sračje gnezdo, in ko bi se ločila laž od resnice -- bogve,
 718 IV |           znesle na en kup in bi se ločile pleve od zrnja, kako bi
 719 IV |             je vir vsega življenja, ločita se tudi v stvarjenju pesmi
 720 VI |            da se ne more brez škode ločiti od njega. ~Ravno tako ni
 721 VI |            gošavi zdaj prvotnega še loga. ~Kaj je prvoten log? Morda
 722 II |         svetoval: Najprej "colegium logicum"! ~Te se mi zde v kratkem
 723 IV |          obliki poezije. ~Sila kola lomi, pravi pregovor, pesmi pa
 724 IV |        obliki. ~Nihče ne bo kamenja lomil in zidal ob enakem času.
 725 I  |             in tratil svoje moči -- loti naj se drugega, koristnejšega
 726 III|             začeli počasi, strahoma lotili se tega prepovedanega sadu.
 727 I  |           to igračo in šemarijo ter lotimo se potrebnejših reči; saj
 728 III|       šolskih klopeh. In tako se je lovec ujel v svojo past; glejmo,
 729 III|             nenavadnih predmetov in loviti jih, ne vem kod, pod nebom
 730 V  |          zvečer moško na namišljeni lovor; ko pa posije dan, zbudili
 731 II |          petá, z zlatom zarobljeni, lovorov venec imajoč krog glave
 732 V  |     nazadnje tako napijó in navzemó luči, da se potem še dolgo časa
 733 IV |         pesnik: ~V valovih sonce in luna migljá,~nad reko se kroži
 734 III|          nebu ali pa ogovarja bledo luno, ki ga zaspano gleda, zdihuje
 735 IV |      sklenile miši zvonec privezati mačku okrog vratu, potem pa si
 736 V  |       kritik popolnoma uničil na en mah, kakor bi petelinu glavo
 737 V  |      slovstvu. On mi je bil z glavo majé in čudno se smehljaje podal
 738 VI |           je mogoče! ~V Vöslavu 16. majnika 1868. ~
 739 VI |          tako elegantno pisal kakor malokateri drugi pesnik. Ne potrebuje
 740 I  |            naša sramota! ~Ne bodimo malosrčni in mehkužni! Če najdem kje
 741 II |          raka" v šoli. "Et nos ergo manum ferulae subduxius" ... mislijo
 742 V  |        domovini in iz spanja zbudil marsikaterega zaspanca. ~Lep je zvonov
 743 VI |        mislim, da se je godilo tudi marsikateremu drugemu, le da človek ne
 744 V  |        slovstev in razluščil sem že marsikateri filologičen lešnik -- tu
 745 V  |         poredni paglavec nedolžnemu martinčku, ali pa odseka ji celó glavo
 746 V  |        domačega ognjišča , sini ene matere in ogrevali si srca o večno
 747 II |             ko vidi pomlad, kako iz maternozemeljskih prsi vse kalí in klije in
 748 IV |           migljá,~nad reko se kroži mavra z nebá;~iz vode srečuje
 749 V  |       rokavičar v nedeljo pri sveti maši v frančiškanski cerkvi v
 750 V  |              nedostaje mi brušenega meča, ne ostrih sulic in puščic,
 751 II |           Rimljan, ki si je moral z mečem v pesti pridobiti ves svet --
 752 IV |          odkosil; zato nisem bil za medicino in zato nisem zdaj za politiko.
 753 VI |           prilizuje in mi boža lice mehka sapica ter mi donaša sladek
 754 V  |             je treba, da se jajce v mehko skuha. To je ravno! Izvirnost,
 755 I  |              Ne bodimo malosrčni in mehkužni! Če najdem kje na cesti
 756 VI |           gnezdo -- udique conlatis membris! -- Za zdaj dovolj tega! -- ~
 757 V  |             To je ravno! Izvirnost, menim, je morda vendarle pri pesniku
 758 I  |       govoriti tako (o drugih se ne menimo): Naše slovstvo je še premlado;
 759 IV |    godrnjaje: Noli turbare circulos meos! ~Ali dragi moj, ne misli,
 760 III|         visokosti in globokosti, ne merijo se in ne tehtajo; dosti
 761 II |          cev, ki nam ima kazati ali meriti gorkoto, deva se živo srebro --
 762 II |            boš ločil Apolonovega od Merkurjevega sina.  Le zlata lira je
 763 VI |       gospod prelagatelj izvolil to mero le zato, ker so mu po volji
 764 IV |             in bo meso iz njegovega mesa. Ali da govorim naravnost,
 765 V  |            prebral vso Klopstockovo Mesijado od konca do kraja. Do današnjega
 766 IV |           kri iz njegove krvi in bo meso iz njegovega mesa. Ali da
 767 I  |           si je poiskal pripravnega mesta v slovenskem panteonu, težko
 768 III|             šivankarice v oknih pri mestnih krojačih! ~Človek se morda
 769 V  |       pismeni, bodisi v bohoričici, metelčici ali pa v gajici. Kako je
 770 V  |          slovničarjev, nepozabljivi Metelko, po katerim sem se tudi
 771 II |           verze -- nimajo ne rim ne metra, še celo besedi ne. ~Pesnik
 772 II |            srče sok iz cvetu, kakor metulji in drugi enaki mrčesi; ali
 773 V  |           domoljubja resnice, ne bo mešal zrnja in plev, da bo le
 774 II |            kakor si slikar mora sam mešati svoje barve. To pa sme in
 775 V  |             pošten star ljubljanski meščan, urar ali rokavičar v nedeljo
 776 IV |          zelenja in ptičjega petja "mične spomladanske pesmice". Ne
 777 IV |             V valovih sonce in luna migljá,~nad reko se kroži mavra
 778 V  |           željno bo pilo potem tudi mile glasove, izvirajoče in preproste,
 779 VI |              Ta dirja z njim veliko milj okroga -- ~Ali je okroga
 780 I  |          izroči svoje mlade pesmi v milostljivo presojo. Graja človek nerad,
 781 III|       drugim, da zaspi -- in z njim milovanja vredni bralec! -- Če pa
 782 IV |              in rasti je take kakor miloška Venera -- rad bi stvarnika
 783 IV |              stvariti pesem "invita Minerva", prišel mu bo na dan namesto
 784 VI |         revolucija -- ta je bila že minila -- ? ~"V pokvaro večji" --
 785 II |          mislijo kakor tisti slavni minister, ki je dejal: Glej, sin
 786 IV |         lastni obraz, --~sedanjost, minulost, bodoči te čas. ~Glej, tu
 787 IV |            utrga jabolko, vtakne ga mirno v žep ter se, kakor je videti,
 788 V  |            načrtal njihove pesmi po mislih in po obliki in pokazal
 789 V  |         dejali so: Glejte si, nismo mislili, da se da kaj takega povedati
 790 IV |       bralcev njegovih jih bo morda mislilo devetindevetdeset, da beró
 791 II |              nikakršne vaje? In kaj mislimo, da tisti možje, ki so skladali
 792 V  |            me poznaš, dragi moj, če misliš, da me bolé take reči; srečen
 793 IV |         zgodba, ko so bile sklenile miši zvonec privezati mačku okrog
 794 I  |          pesnik, "nadepolni", če je mlad, "slavni", če je že malo
 795 I  |            do človeškega, zlasti do mladega srca; da ona bolje, kakor
 796 I  |           vidim oziraje se po našem mladem slovstvu. Tvoja zdrava pamet,
 797 III|            globoko čutilo. Tak bled mladenič ves božji dan drugega ne
 798 II |          preroške šole za nadepolne mladeniče. Božjega navdušenja in razodenja
 799 V  |           kar slišim, da imajo naši mladeniči še toliko narodnega duha,
 800 III|             zavod, kjer se onemogli mladi in stari s slavo in hvalo
 801 V  |             tudi buditi in gojiti v mladih srcih ljubezen do domovine,
 802 III|            pesnika. ~Kaj je oljkova mladika? -- Ko jo je pa prinesel
 803 I  |          možje, katerim je izročena mladina, tako slabo spoznavajo to
 804 V  |            da bi se le s časom naši mladini popolnoma zatrlo vse veselje
 805 VI |        Dalje pisati mi brani jasno, mlado nebo nad menoj! Zapeljivo
 806 III|             ena glavnih napak naših mlajših pesnikov, kakor bomo bolj
 807 I  |            ji brani, da ne zagazi v mlake ter si ne oskruni in umaže
 808 V  |            polagoma in strahoma, po mnogih okoliših in zagovorih začenjaš
 809 II |         vsako mora šele razvijati z mnogim trudom. ~Kralj David je
 810 V  |            ugibanju in ukrepanju, z mnogoterimi kombinacijami, konjekturami
 811 V  |             rah; namesto množica -- množ in vad -- namesto navad. ~
 812 V  |         rahlo pravi -- rah; namesto množica -- množ in vad -- namesto
 813 V  |          Rastlini je treba sonca in moče -- učiteljev prijazni obraz
 814 VI |             nezvesta kot ostale vse močí; ~topovlje, konj'ki, peštvo,
 815 V  |          list Noviški. Z združenimi močmi po dolgem ugibanju in ukrepanju,
 816 III|             tudi najbolj pošteni in modri možje po navadi najmanj
 817 II |             krasna deva", slovenska modrica, boginja petja, -- vila,
 818 II |        podobe ogledovati, zijati in modrijane, govornike, pesnike in enake
 819 V  |        lista le bolj negativna ~kar modró zamolčí, to mojstra nam
 820 V  |           na véliki zvon, da je dal mogočen glas, ki se je razlegal
 821 III|             in v dejanju, kakor naš mogočni sosed. ~Obilo tri četrti
 822 V  |           imenujem tistega, ki bere moje pisanje (Bog mu daj dolgo
 823 V  |      govorilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju, ki ima lepo
 824 V  |                 in pa, o sramota, z mojim lastnim orožjem! Dejal sem
 825 VI |             da ne bi bil popolnoma "mojster v formi" on, ki je tako
 826 V  |    negativna ~kar modró zamolčí, to mojstra nam kaže pisave -- ~to me
 827 I  |            v puščavi: Bratje, iz te moke ne bo kruha! Postaviti bo
 828 II |       katerim uspehom, o tem seveda molči zgodovina! ~Rimljan, ki
 829 VI |       priložnosti -- o tem pa rajši molčim; vsak človek ima svoje misli
 830 IV |         stvarjenju pesmi dva glavna momenta, spočetje in pa porod. Ne
 831 V  |     slovenščini na naših gimnazija, morali bi se učenci že naprej veseliti,
 832 I  |               Povsod, v političnem, moralnem in družinskem življenju
 833 III|       prijatelju. ~V tem nikakor ne moremo in ne smemo posnemati grških
 834 V  |          kdo bi tajil! "Vivas voco, mortuos plango, fulgura frango!"
 835 VI |      pomnoženje. ~Stran druga: ~Tak Moskovi sloboda je otéta ~ravno
 836 II |              da me bo ta misel malo motila pri pisanju; zdaj ne bom
 837 IV |            pesem, in vendar se bodo motili. ~V vseh razmerah in prikaznih
 838 V  |          tako radi podtikajo osebni motivi. ~Žalibog, da, govoreč o
 839 I  |           tvoje blago srce in tvoje moštvo -- lastnosti, ki sem jih
 840 IV |           podobno pesmi, tako da bo mož sam mislil, da je naredil
 841 VI |           tako malo po voljni našim možem -- naj me tu pa tam še tako
 842 II |        tisto lastnost, da se krči v mrazu in steza v gorkoti; ali
 843 II |        kakor metulji in drugi enaki mrčesi; ali v nji se spremeni ta
 844 III|          pravi narodna pesem -- tam mršavo kravo, suho, da bi ji lahko
 845 III|            okrogle in gladke, da se muha na nji razčesne, in namesto
 846 VI |              kakor so vse tri. ~Non multa sed multum! -- ~Stran četrta: ~
 847 VI |             vse tri. ~Non multa sed multum! -- ~Stran četrta: ~Ta dirja
 848 VI |            gozd (seveda ne vem, kaj Murko pravi), vsaj pri nas Slovencih
 849 V  |      najnovejše delo njegove "divne muze". Res dolgo že živim v tujem
 850 III|             sploh človeški, ne kake mušice, ki rojijo iz bolne glave;
 851 V  |             nehote so se mi na smeh nabrala usta, ko sem videl, kako
 852 VI |          kje bi si počil. -- Po tem načelu bi se moral grajati tudi
 853 V  |      pesnikih bo govoril obširneje; načrtal njihove pesmi po mislih
 854 V  |       dovoljenja! "Nil sine nobis!" Nadejal sem se torej hude, ostre,
 855 II |       ustanovitelj preroške šole za nadepolne mladeniče. Božjega navdušenja
 856 I  |            on je slovenski pesnik, "nadepolni", če je mlad, "slavni",
 857 II |             lira je še ostala našim nadepolnim pesnikom. V svojih pesmih
 858 V  |      zaupljivo v svojih potrebah in nadlogah; če ne k njemu, ali morebiti
 859 VI |          slavohlepje v tej nesreči, nadlogi ("humbled hour" je prav
 860 V  |             Kako je to, da je hvala naenkrat prepovedana? "Duo cum faciunt
 861 IV |            na katero stran se zmaga nagiblje: zavrnem ga nejevoljno godrnjaje:
 862 IV |           se iz silne plohe rodi in naglo raste, bobni kalen po skalah
 863 VI |            mi ni bilo jasno, kaj je nagnilo gospoda prevodnika, da je
 864 VI |           dober namen; to je takoj "nagrda, sirov nalet, treba je satisfakcije",
 865 II |           in kakšen je? ~Pesniki se nahajajo pri vseh narodih preteklih
 866 III|             kakršni govorimo mi, ne nahajamo do malega pri starih pesnikih.
 867 II |            nima najbolj izobraženi, najbogatejši jezik pripravnih imen in
 868 IV |        motim, bodo se vendar delale najboljše pesmi. Le potem bo pesem
 869 I  |           malosrčni in mehkužni! Če najdem kje na cesti kaj, kar se
 870 III|      pesnikovih pozabil in izpustil najimenitnejšo -- domišljijo. Taka je,
 871 IV |        pesnike -- najnedolžnejše in najkrotkejše stvari za ovcami -- ali
 872 II |           ljudstvu so imeli pesniki najlepše dni. Bili so imenitni možje.
 873 III|            in iz vina izvira veliko najlepših njihovih pesmi; saj se je
 874 III|            in modri možje po navadi najmanj pesniške prikazni! ~Domoljubje
 875 IV |                slovenske pesnike -- najnedolžnejše in najkrotkejše stvari za
 876 V  |   Prestrašil sem se, ko sem bral to najnovejše delo njegove "divne muze".
 877 III|           je krona vse poezije! -- ~Najpridneje so jih v tem posnemali Nemci,
 878 VI |            napak, ki bi se ne smele najti pri nobenem pesniku, še
 879 II |         beli dan! ~In ta je prva in največja pregreha naših novih pesnikov.
 880 II |             Goethe; ti so pesniki v najvišjem pomenu -- pesniki in preroki,
 881 II |           pesniku, ki je, rekel bi, najvišji umetnik, ne bi bilo treba
 882 V  |         slavo, ki mu jo po vsi sili nakladajo njegovi prijatelji. ~Tak
 883 VI |              čuti." Tu so spet tako nakopičene besede brez potrebe, brez
 884 V  |              ali ni to morebiti vse nalašč tako napravljeno in napeljano,
 885 VI |             je takoj "nagrda, sirov nalet, treba je satisfakcije",
 886 V  |            bili podlaga vseh vaj in nalog! Ali od Iliade in Odiseje
 887 V  |            jim bo dajal tudi svoje "naloge". Po teh nalogah ravno bo
 888 V  |           gimnazijo. -- O kako lepo nalogo ima slovenski učitelj na
 889 IV |            te čas. ~Glej, tu sem ti naložil dovolj prilik in podob;
 890 IV |          svojega pogovora. Govoriti nama je zdaj o vprašanju, kako
 891 III|            njih plete vence, ki jih namaka z bridkimi solzami; ponoči
 892 I  |          meni močno pri srcu, nimam namena zdaj govoriti. ~Da, dragi
 893 I  |            mi mogli podtikati krivi nameni. Meni je poezija resna,
 894 I  |       ogibal se onega? ~Tako sem se namenil, dragi moj, da hočem, ker
 895 V  |             ali tem tako daleč pred nami, da ga pač ne bo moč dohiteti,
 896 V  |          legli bomo zvečer moško na namišljeni lovor; ko pa posije dan,
 897 I  |           kmet, ki vidi, da je manj namlatil ko sosed, dejal: Čakaj,
 898 VI |         zdaj tako, kakor ravno šega nanaša -- šega pa nima nikakršnih,
 899 I  |           kruha! Postaviti bo treba nanovo kvas! Zarežali se bodo nad
 900 III|            povodnji. "Adparent rari nantes iu gurgite vasto." ~Kdor
 901 VI |         moči. Tu pa je vsaka beseda napačna -- "Očitanje pohlepa dik" --
 902 VI |             mu podložni. ~Ko kralja napadejo težave, nesreče in zlobe --
 903 VI |        Morda čete? ~Stran šesta: ~V napadu tem težav, nesreč in zlobe~
 904 I  |         teboj pogovarjati o glavnih napakah naših pesnikov; pisal ti
 905 V  |          nalašč tako napravljeno in napeljano, da bi se le s časom naši
 906 V  |        opominjal in izpodbujal, naj napenjajo vse svoje dušne moči, da
 907 V  |             na soncu, nazadnje tako napijó in navzemó luči, da se potem
 908 V  |        pesniki in je tako rekoč ves napojen z poezijo -- nazadnje tudi
 909 VI |       požara, ki je bil udar enemu (Napoleonu) -- vsem z neba grom. ~"
 910 VI |            brez gradacije, da je le napolnjen verz -- ena sama: misli,
 911 I  |         skrbno -- odkrije se vendar naposled, prej ali pozneje; tedaj
 912 III|     neusmiljeno vojsko mora najprej napovedati ti bolezni, žgati in rezati
 913 III|            vendar ni kaka usmiljena naprava, kaka bratovščina, kak zavod,
 914 IV |          razklada svoja čuda" in se napravlja poet, da zapusti temno zidovje,
 915 IV |        igralce, kako se šemarijo in napravljajo pred igro in zopet slačijo
 916 V  |            morebiti vse nalašč tako napravljeno in napeljano, da bi se le
 917 V  |        veselili se bodo tudi tujega napredka; saj smo si vsi bratje na
 918 V  |              morali bi se učenci že naprej veseliti, in ko jim pridejo,
 919 VI |        prevodnikov ne more po svoji naravi doseči lepote izvirnega
 920 IV |        prava beseda! Kakor v tistem naravnem procesu, ki je vir vsega
 921 III|          duh kakor v novi, ki je po naravnih postavah vzrastla in razvila
 922 III|    domišljije, kakor jo ima že vsak naravno ustvarjeni človek. Saj njemu
 923 II |          ljubezen prešinja vesoljno naravo; komur ne poka srce, ko
 924 II |        občutljivo je, kakor pravijo naravoznanci. Tak naj bo tudi pesnik. ~
 925 IV |             mora biti rojena, ne pa narejena. Rojena, to je prava beseda!
 926 IV |           pesmi, kar jih je do zdaj narejenih na svetu, znesle na en kup
 927 V  |            Ko vidijo, da ta ali oni narod je v tem ali tem tako daleč
 928 V  |             naj tudi spoštujejo vse narode -- da naj se uče od njih
 929 II |         tisti možje, ki so skladali narodne pesmi, niso se tudi učili --
 930 V  |            naši mladeniči še toliko narodnega duha, ko zapuste gimnazijo. --
 931 V  |             trdno podlago in njihov narodni ponos ne bo puhel in prazen. ~
 932 I  |           nikakor potreba ni drugim narodom ni nam Slovencem. Kdor ni
 933 I  |        književnost po zgledu drugih narodov ali ne. Če jo hočemo --
 934 VI |          besedi kakor kak oksymoron nasproti postavil -- saj jih govori --
 935 IV |    življenja se namreč nahaja staro nasprotje med resničnim, pravim, in
 936 III|           nikoli ni imelo resničnih nasprotnikov. Grki in Rimljani so nam,
 937 VI |       tretja: ~Očitanje pohlepa dik nastrán~pustijo vsi v tej noči tužni,
 938 II |           ki smo "fruges consulmere nati". ~Čebela pobira prah in
 939 IV |         zemljo, klije nekoliko časa natihoma v temni zemlji skrito, da
 940 II |           II  Ali smeš moja pisma v natis pošiljati Glasniku? Kaj
 941 VI |            uredniku "Novic", naj ga natisne -- ali pa vsaj o kratkem
 942 VI |         katerega pa noče ali ne sme natisniti. Kako se je ta gospod vedel
 943 V  |           zgled iz njega vzetega in natisnjenega v Novicah. Prestrašil sem
 944 V  |          sonce, dež in rosa njegovi nauki in dobri sveti. ~Tako bo
 945 V  |              množ in vad -- namesto navad. ~Da pa je ravno jaz tako
 946 VI |           za oči izrazi misel kakor navadna beseda; če nima te glavne
 947 V  |             rabi velikokrat besed v navadnem pomenu -- in pa ima zraven
 948 II |             pesniki hodijo kakor mi navadni ljudje -- profanum vulgus --
 949 II |          oblik, bo moral iz starih, navadnih sestavljati in stvariti
 950 I  |            človek nerad, hvaliti pa navadno ni moči! ~Pri tebi, seveda,
 951 I  |         zdaj ti jih mora razdejati; navdajala ti ga bo zdaj žalost, zdaj
 952 III|          čutov -- takih, kakršni so navdajali pesnika. ~Kaj je oljkova
 953 I  |      nezaslužena hvala. ~Da si tako navdušen za pesništvo in za umetnost
 954 IV |           po življenju. Česar se je navzel tako, to se mu bo, če je
 955 V  |             nazadnje tako napijó in navzemó luči, da se potem še dolgo
 956 VI |               ali pa vsaj o kratkem naznani v prihodnjem listu, da sem
 957 V  |                prvič z bombastičnim naznanilom, potlej pa s tem, kar je
 958 V  |            zadnjega dela Koseskega, naznanjenega v "Novicah", zdi se mi,
 959 VI |       kolikaj korektno pisavo, bomo našli v tej predstavi še več.
 960 VI |          druge moči? Natanko so nam naštete: topovlje, Konj'ki, peštvo --
 961 VI |             ne dovolj -- nato so še našteti: trpljenje, trud, gonobe,
 962 VI |         enemu (Napoleonu) -- vsem z neba grom. ~"Do dobe zmot!" --
 963 IV |           nad reko se kroži mavra z nebá;~iz vode srečuje te lastni
 964 III|             željno čakajočemu očaku nebeška prikazen, ali mu ni zbudila
 965 II |             sicer še imenujejo tega nebeškega dekleta -- izročila "zlato
 966 II |             je, kakor prva, poseben nebeški dar; kdor ga ni prejel pri
 967 IV |             in pil bo željno v srce nebeško lepoto! In kakor pridna
 968 VI |        pisati mi brani jasno, mlado nebo nad menoj! Zapeljivo se
 969 III|         loviti jih, ne vem kod, pod nebom in pod zemljo in širnem
 970 V  |        meščan, urar ali rokavičar v nedeljo pri sveti maši v frančiškanski
 971 II |         prej; saj slaba pesem je še nedolžna, dokler ni tiskana; pregreha
 972 V  |          rep kakor poredni paglavec nedolžnemu martinčku, ali pa odseka
 973 IV |         Potem pa človeku preide vse nedolžno, otroško veselje! Meni vsaj
 974 V  |            koruzo, saj, hvalo Bogu, nedostaje mi brušenega meča, ne ostrih
 975 V  |       našega glavnega lista le bolj negativna ~kar modró zamolčí, to mojstra
 976 I  |            ali pletje je težavno in nehvaležno delo in nihče se ga noče
 977 II |        resno pot, da mi ne postaneš nejevoljen. ~Kdo je torej pesnik? ~
 978 IV |          zmaga nagiblje: zavrnem ga nejevoljno godrnjaje: Noli turbare
 979 VI |             tam je težko umeven, ne nekaterih mestih čisto nerazumljiv.
 980 V  |           pesnika nisem pregledoval nekih ribniških "perioh" -- in
 981 II |           Le prejel je od stvarnika neko stvarilno moč, da ti čuti
 982 V  |           kaki stvari svojo lastno, nekolkovano misel, in jo še celo dati
 983 VI |            britvi." Če se že izvoli nelepa podoba britve, ki je pa
 984 II |        hrepenenje -- ostal bo večno nem. ~Kdor pa ga je prejel --
 985 V  |           se jezil ali smejal takim nemarnim primeram. ~Če se mora že
 986 III|              umazanega paglavca, ki nemarno vznak ležé gloje suho kruhovo
 987 V  |        Klopstock se je bil prikazal Nemcem kakor nova svetla zvezda
 988 II |      kočijah vozarijo po mestu; pri Nemcih pa umirajo od gladu. Pri
 989 V  |          nekdaj, da je bil razpisan Nemec lepo darilo za tistega,
 990 VI |         recimo: bralčeva domišljija nemirno in nazadnje nevoljno tavati
 991 I  |            to učiti je težko, če ni nemogoče; kako pa naj se ne skladajo,
 992 V  |           bomo primerjali Koseskega nemškemu Vossu, ki si je zaslužil
 993 II |           je petje dano, kakor veli nemški pesnik. Ali pa še krajše:
 994 V  |          bil Klopstock, kakor vsaka nenavadna prikazen v literaturi, iz
 995 III|           treba izmišljevati novih, nenavadnih predmetov in loviti jih,
 996 VI |        posebno lastne -- pa strašno nepoetične! Koliko krajše in krepkejše
 997 VI |        kakor et caetera. To je tako nepoetično, da človek ne umé, kako
 998 III|      Domoljubje je premalo izvirno, neposredno čutilo, preveč abstraktno,
 999 V  |       gospod urednik mi ne privošči nepotrebnega e), in lepo partikulo: nego
1000 V  |            slovenskih slovničarjev, nepozabljivi Metelko, po katerim sem