Part

1001 V  |          orožjem! Dejal sem siromak nepremišljeno v svojem spisu tako nekako:
1002 IV |              kriva mi je tega druga neprijetna prikazen -- telesna slabost!
1003 I  |   milostljivo presojo. Graja človek nerad, hvaliti pa navadno ni moči! ~
1004 VI |           ne nekaterih mestih čisto nerazumljiv. Jaz vsaj se ne sramujem
1005 IV |       naredi, bo res, če ni posebno neroden, močno podobno pesmi --
1006 III|             izgubé v tisto neslano, nerodovitno sentimentalnost, ki se tako
1007 II |        zlato liro", naj jo vzame in nese k zlatarju ter jo proda
1008 IV |             zdaj bo delal pesmi! -- Nespametno seveda bi bilo trditi, da
1009 III|       drugim in tretjim pismom tako nespodobno dolg presledek -- ne bom
1010 VI |         šesta: ~V napadu tem težav, nesreč in zlobe~pokorne so nadloge
1011 VI |           kralju) slavohlepje v tej nesreči, nadlogi ("humbled hour"
1012 V  |             pokojnem spisu v tistem nesrečnem "Klasju", ki ga je slana
1013 VI |           dik" za "ambition" je kaj nesrečno rečeno, "očitanje na stran
1014 V  |             se je nosil tudi rajnki nestor slovenskih slovničarjev,
1015 I  |            pa celo izpod strehe med nesveto drhal! ~Z eno besedo, dragi
1016 V  |         srcih ljubezen do domovine, nétiti jim sveti ogenj navdušenja
1017 VI |          Kralj ni tekal okrog kakor neumen, bežal je s svojimi tovariši
1018 IV |            ni nobena upala izročiti nevarnemu nasprotniku to glaseče znamenje --
1019 III|         celo treba ni; zlasti pa je nevarno priporočati jo našim mladim
1020 VI |      domišljija nemirno in nazadnje nevoljno tavati sem ter tja kakor
1021 V  |         trmasti otroci sredi ceste, nevoščljivo gledajo za svojimi srečnimi
1022 I  |        postavil za sodnika? Le sama nevoščljivost govori iz tebe! Hitro se
1023 I  |            nje, oslepila in omamila nezaslužena hvala. ~Da si tako navdušen
1024 IV |  nasprotniku to glaseče znamenje -- nezaupnosti. In v ušesih mi zveni tista
1025 VI |             reči, ki so bile kralju nezvesti, moč (oblast), slava in
1026 VI |             praktične reči v rahle, nežne stance. Byron ima samo tri
1027 V  |             o ne samo o vsakdanjih, ničemurnih rečeh, ampak tudi o vsem,
1028 II |           umetnik, ne bi bilo treba nikakršnega uka, nikakršne vaje? In
1029 VI |         šega nanaša -- šega pa nima nikakršnih, vsaj ne pametnih zakonov.
1030 I  |         imamo toliko takih zgledov! Nikar se ne pohujšuj, če ti tu
1031 I  |            žep, skrbno jo hranil in nikomur je ne hotel pokazati, da
1032 V  |           brez višjega dovoljenja! "Nil sine nobis!" Nadejal sem
1033 I  |        posebno meni močno pri srcu, nimam namena zdaj govoriti. ~Da,
1034 I  |          Kdo pa si ti in kaj si? Ti nisi zapisan v našo zlato pratiko.
1035 V  |       podobe, dejali so: Glejte si, nismo mislili, da se da kaj takega
1036 III|           zdihljaj je edini odgovor njegov na usmiljeno vprašanje! -- ~
1037 III|             tudi v lirični poeziji. Njeni predmeti se ne cenijo po
1038 I  |           jeza, ko vidim, kako se v njeno svetišče vrivajo krivi duhovniki
1039 V  |        izkazati se -- tako bo imela njihova narodna zavest trdno podlago
1040 III|         zgled. Posebno radi so pili njihovi pesniki in iz vina izvira
1041 III|             izvira veliko najlepših njihovih pesmi; saj se je še celo
1042 V  |           ker revež nisem zapisan v njihovo bratovščino; gorje pa pri
1043 III|      dandanašnji nihče ne vpraša po njima! Pesem, čim bolj je patriotična,
1044 I  |       ravnamo tako? ~Če se ne pleve njiva, kmalu zaduši plevel blago
1045 I  |       plevel blago setev in pokrije njivo čez in čez -- žalostne pogled!
1046 IV |         okrog vratu, potem pa si ni nobena upala izročiti nevarnemu
1047 VI |            bi se ne smele najti pri nobenem pesniku, še tudi ne pri
1048 II |           in veseliti se z veselim. Nobeno človeško čutilo ne sme bitu
1049 V  |       višjega dovoljenja! "Nil sine nobis!" Nadejal sem se torej hude,
1050 I  |        zastonj vsi dokazi! Če je pa nočemo, pa pustimo to igračo in
1051 VI |            tavati sem ter tja kakor Noetov golobček -- ki ni vedel,
1052 III|          prinesel golobček v kljunu Noetu v ladjo -- ali ni bila tedaj
1053 VI |          drugače, podaljšati za eno nogo, da bi mu ne premenilo tolikanj
1054 IV |             z lahkim srcem in lahko nogó" -- odprl bo oko in uho
1055 IV |            ga nejevoljno godrnjaje: Noli turbare circulos meos! ~
1056 I  |  ženitovanju. Difficile est satiram nom scribere.  Povsod, v političnem,
1057 VI |      kolikor moč, vse porednosti in norčavosti, katera je, kakor sem ravno
1058 II |         ribo" in "raka" v šoli. "Et nos ergo manum ferulae subduxius" ...
1059 VI |           ni kakor je obleka, ki se nosi zdaj tako, zdaj tako, kakor
1060 V  |           pa ostra ščet! Tako se je nosil tudi rajnki nestor slovenskih
1061 III|            bi ga ljudje bolj v srcu nosili ko na jeziku in bolj kazali
1062 V  |          čitajo nove knjige; čevlje nosim namesto črevljev in zobljem
1063 IV |     cikorijo namesto kave in mi vsi nosimo sleparsko "pavolo" med volno
1064 III|          veseli prikazni sta v neki notranji in vnanji zvezi; druga časi
1065 V  |           bil prikazal Nemcem kakor nova svetla zvezda na nebu; vse
1066 I  |             ne v starem zakonu ne v novem! Vsak si je poiskal pripravnega
1067 III|           živi ves drug duh kakor v novi, ki je po naravnih postavah
1068 VI |           prošnjo gospodu uredniku "Novic", naj ga natisne -- ali
1069 V  |     materinega jezika. Zvesto berem Novice, Glasnika (Danica mi žalibog
1070 V  |             po naše. Strmeli so nad novim "bardom", ki se je vzdigoval
1071 V  |     smehljaje podal prvi tisti list Noviški. Z združenimi močmi po dolgem
1072 III|          ter z drobnimi ročicami in nožicami, kakršne ogledujejo s srčnim
1073 V  |           ta je drugi, ali pa celo: Oba ta sta prva, in pa: Ta je
1074 II |            Tak naj bo tudi pesnik. ~Občutljiv mora biti za vse, karkoli
1075 II |     lastnost v obilnejši meri; bolj občutljivo je, kakor pravijo naravoznanci.
1076 IV |        odprte vsem prikaznim, ki ga obdajajo, pije naj in sreba, tako
1077 III|             ji lahko klobuk na kolk obesil; in zopet tu raztrganega,
1078 V  |            pesmi njegove, ki se nam obetajo, mojo misel, tedaj bom pa
1079 IV |            veliko težavo --- ker je obilega života -- na krepka rame --
1080 II |           ima to splošno lastnost v obilnejši meri; bolj občutljivo je,
1081 IV |            pesmi. Le potem bo pesem objektivna in subjektivna, splošna
1082 VI |          bile kralju nezvesti, moč (oblast), slava in ljudstva -- to
1083 VI |        oblika v poeziji ni kakor je obleka, ki se nosi zdaj tako, zdaj
1084 II |       zvezde ponoči, gradove zida v obleke, sprehaja se ob potoku,
1085 II |       mislim jaz, posebno praznično obleko. Hodili so zamakneni po
1086 II |         jezik nima že pripravljenih oblik, bo moral iz starih, navadnih
1087 II |            pač, da krivo sodiš moja obljubljena pisma in pa slovenske bralce.
1088 IV |           bo vračal s težkim blagom obložen. In doma zopet v ozkem,
1089 II |          prejel -- bodi ga vesel in obračaj ga sebi in nam na veselje. ~
1090 IV |             rdečem usnju in z zlato obrezo in misli, da ima veliko
1091 III|          molče položi roko na srce, obrne oko proti nebu -- in globok
1092 I  |     Spoznavajte se, poboljšajte se, obrnite se na druga pota! Le v slovstvenem
1093 V  |           Vsa njegova kritika ne bo obsežena v besedah: Beseda mu je
1094 I  |         bodete ostro sodili, kdo bo obstal? Ta in oni pa se še celo
1095 V  |         prav ob tleh se plazi kakor obstreljena jerebica. Tako se pa ni
1096 III|            vejica željno čakajočemu očaku nebeška prikazen, ali mu
1097 II |              cum tot ubique Vatibus occuras, periturae parcere chartae!" ~
1098 V  |      talenti; vsem pa bo prijatelj, oče; k njemu se bodo zatekali
1099 IV |            hití", tu pa se umiri in očisti s časom in, kakor pravi
1100 V  |            dasi tudi njegovi besedi očitajo mnogo naši filologi, to
1101 V  |        ljudje vse vedo! Nič takega! Očitalo se mi je, da za življenjepis
1102 VI |             bralec živo, jasno pred očmi -- da pa more to pisatelj,
1103 IV |             tista krepka Horacijeva oda, ki pravi: Iustum et tenacem
1104 VI |            enem pisana (le v daljše oddelke razdeljena), to pa ni šlo
1105 VI |           nasprotniku ne bom nikdar odgovarjal v tistem glasu, v katerem
1106 V  |            drugo; -- na prvo ni moč odgovarjati ničesar: To jest faktum!" --
1107 VI |           katerim so mar take reči, odgovora od mene. Vendar pa, upam,
1108 III|            obširneje. ~Zdaj, ko smo odgovorili na vprašanje, kdo naj poje,
1109 V  |         vsega iz Homerja. Iliada in Odiseja sta jim bili berilo od "
1110 V  |             nalog! Ali od Iliade in Odiseje pa do "Abúna Solimana" je,
1111 IV |     ostudnega, in v tistem hipu sem odkosil; zato nisem bil za medicino
1112 I  |    prikrivajmo ga še tako skrbno -- odkrije se vendar naposled, prej
1113 V  |       Tistih uric, ki so tako skopo odmerjene slovenščini na naših gimnazija,
1114 IV |             srcem in lahko nogó" -- odprl bo oko in uho in vse svoje
1115 IV |           poet svoje rodovitne prsi odprte vsem prikaznim, ki ga obdajajo,
1116 I  |             tega morda vendar noben odrasel človek ne bo tajil; saj
1117 II |       oblasti, tako da mu nikdar ne odreče. Poznati mora njegove lastnosti
1118 V  |        nedolžnemu martinčku, ali pa odseka ji celó glavo kakor petelinu,
1119 V  |             kakor bi petelinu glavo odsekal; -- in pa, o sramota, z
1120 VI |         poskusim posloveniti en sam odstavek Byronove pesmi: Mazepa --
1121 V  |         všeč kaka beseda, pa ji kar odstriže rep kakor poredni paglavec
1122 I  |         voljo, lahko posnemal to -- ogibal se onega? ~Tako sem se namenil,
1123 III|       pesniki, dokler je bilo moči, ogibali tega polzlega predmeta,
1124 I  |        praviš, katerih potov naj se ogiblje, da ne zaide. Tako mislim
1125 I  |            glavnih napak se posebno ogiblji, in sicer v zgledih, ki
1126 V  |        nazadnje tudi včasi malo sam oglasi, to je prav naravna prikazen;
1127 V  |       današnjega dne se ni še nihče oglasil! -- ~Vzbudil je bil Klopstock,
1128 III|       ročicami in nožicami, kakršne ogledujejo s srčnim veseljem mlade
1129 III|               Če tako rad kakor jaz ogleduješ podobe, gotovo se ti je
1130 I  |            ljudje boje kakor živega ognja. Če le slišijo to strašno
1131 V  |        zbirali kakor okrog domačega ognjišča , sini ene matere in ogrevali
1132 V  |           si srca o večno govorečem ognju domoljubja. -- Zakaj ni
1133 III|         šteje zvezde po nebu ali pa ogovarja bledo luno, ki ga zaspano
1134 VI |           glasu, v katerem me je -- ogovoril. Vsak po svoje! Da je pa
1135 I  |             vse tiste njihove uboge ograje, varuje mladost in ji brani,
1136 V  |       ognjišča , sini ene matere in ogrevali si srca o večno govorečem
1137 VI |           se bere: "Razdjana vsa po ojstri bojni britvi." Če se že
1138 III|        veseljem mlade šivankarice v oknih pri mestnih krojačih! ~Človek
1139 III|           figur; brez ovinkov, brez okolišev naj srce srcu naravnost
1140 V  |     polagoma in strahoma, po mnogih okoliših in zagovorih začenjaš mi
1141 V  |           rjavega sukna, z visokim, okornim zavratnikom, kratkimi tesnimi
1142 III|         polkni", tukaj lepe junice, okrogle in gladke, da se muha na
1143 VI |            stanci: ~Krepost in up v okrutni krvolitvi~nezvesta kot ostale
1144 VI |             ti dve besedi kakor kak oksymoron nasproti postavil -- saj
1145 III|          navdajali pesnika. ~Kaj je oljkova mladika? -- Ko jo je pa
1146 I  |              kakor nje, oslepila in omamila nezaslužena hvala. ~Da si
1147 III|       nikdar. ~Predmet pa, določen, omejen mora imeti vsaka pesem,
1148 III|         sebi umé, da je še ni treba omenjati. ~Še bolj moško in korenito
1149 II |      pregreha naših novih pesnikov. Omika gre na široko -- umetnost
1150 V  |         tudi o vsem, karkoli zanima omikanega človeka, in to vedno le
1151 I  |           jim je mar za razvitek in omiko našega naroda, to mi ni
1152 I  |          ali pa še višjega stanu -- omne tulit punctum! ~Kolikor
1153 III|             če je v resnici pesnik, ondi najde v zmanjšani podobi
1154 I  |           Če kritika kaže na tem in onem, kaj je dobrega in kaj je
1155 III|     bratovščina, kak zavod, kjer se onemogli mladi in stari s slavo in
1156 I  |      panteonu, težko je res temu in onemu popustiti svoj sedež ter
1157 VI |           kar stoji v originalu. To opominja človeka velikega požara,
1158 V  |             Na ti podlagi pa jih bo opominjal in izpodbujal, naj napenjajo
1159 III|           je že kaj drugega, ker me opominjaš, da sem govoré o lastnostih
1160 II |            moram ti tukaj še enkrat opomniti, da govorim tu zmerom le
1161 VI |            da bo prememba estetično opravičena, le takrat, kadar najde
1162 III|           presledek -- ne bom se ti opravičeval ne z resničnimi izgovori
1163 II |      Pesniki pa delajo pesmi iz teh opravil. To je razloček. Ali da
1164 IV |            vsem tem je imel le malo opraviti stvarnik -- njena lepota
1165 II |        Grkih, ki niso imeli drugega opravka, -- kadar se niso ruvali
1166 II |          kar je več takih poetičnih opravkov. Samo da vse to, kdor je
1167 V  |            se razšli vsak po svojem opravku! -- ~A tudi s Klopstockom
1168 II |  pridigovati, učiti in božjo službo opravljati in tudi prerokovati, kadar
1169 IV |               si fractus illabatour orbis, Impavidum ferent ruinae. ~
1170 VI |             potentia -- "power" ima original, ~Nezvesta kot ostale vse
1171 IV |           kar nad samega kraljevega orla! Kar zašumi v višini nekaj
1172 V  |            sramota, z mojim lastnim orožjem! Dejal sem siromak nepremišljeno
1173 V  |         vsakemu tako radi podtikajo osebni motivi. ~Žalibog, da, govoreč
1174 V  |             kadar bi šlo le za mojo osebo! Ko bi se pa bilo kdaj udariti
1175 VI |           jambov umetno italijansko osemvrstno petonogo "stanco". Oblika
1176 I  |            zagazi v mlake ter si ne oskruni in umaže duše in telesa! ~
1177 VI |           zopet posvetiti, če se je oskrunila s kakim hudodelstvom. Pa
1178 III|       kateri, ki se ni potopil v ti osladni povodnji. "Adparent rari
1179 III|       drobne kosce in jo prevleče z osladnimi polževimi slinami, tako
1180 I  |           da tebe ne bo, kakor nje, oslepila in omamila nezaslužena hvala. ~
1181 V  |           bili berilo od "prvega do osmega razreda", ti slavni epopeji
1182 V  |       frančiškanski cerkvi v skrbno osnaženi suknji iz rjavega sukna,
1183 II |       prizadevanje in hrepenenje -- ostal bo večno nem. ~Kdor pa ga
1184 II |          sina.  Le zlata lira je še ostala našim nadepolnim pesnikom.
1185 IV |         resnice -- bogve, kaj bi ji ostalo! Tako je svet poln laži
1186 V  |       zadnjo dlako "časa zob" in pa ostra ščet! Tako se je nosil tudi
1187 I  |             njih kaj grajalo ali le ostreje sodilo. Potemtakem so Slovenci
1188 IV |           času, ko bo zunaj žvižgal ostri zimski sever ob hišnem voglu --
1189 V  |     nedostaje mi brušenega meča, ne ostrih sulic in puščic, ne bojim
1190 I  |     rešetali, kaj ostane? Če bodete ostro sodili, kdo bo obstal? Ta
1191 VI |          njena bistvena lastnost je ostrost. Takih in še hujših napak,
1192 IV |         slast, naj mi pravi kdo kaj ostudnega, in v tistem hipu sem odkosil;
1193 VI |              Tak Moskovi sloboda je otéta ~ravno svoboda tukaj ni
1194 III|           se pokonci vzpel, z glavo otresnil ter dejal, da liričnemu
1195 II |        komur ne poka srce, ko sliši otroka zapuščenega ihteti in jokati
1196 IV |        človeku preide vse nedolžno, otroško veselje! Meni vsaj se je
1197 IV |           in najkrotkejše stvari za ovcami -- ali ni to ginljiva idila?
1198 III|     predrznih tropov in figur; brez ovinkov, brez okolišev naj srce
1199 I  |          čut, izliješ v pesem -- in ozdravljen boš. ~Zato ti svetujem po
1200 I  |     žalostne prikazni, ki jih vidim oziraje se po našem mladem slovstvu.
1201 IV |            obložen. In doma zopet v ozkem, tihem hramu, včasi že pozno,
1202 V  |          kratkimi tesnimi rokavi in ozkimi vleki za pestjó, s katere
1203 III|          vsega človeštva. In da nam oznani, kar čuti, da se jokamo
1204 I  |          vira: iz njega se krepi in oživlja hirajočo dušo, da mu je
1205 IV |            bojnimi poročili, kdo je padel, kdo je ujet, kdo v žitu
1206 IV |           za vsakdanjo rabo. Kmečki paglavci kadé listje namesto tobaka,
1207 V  |          odstriže rep kakor poredni paglavec nedolžnemu martinčku, ali
1208 I  |           vrgel kako zrno, ki je pa palo v rodovitno zemljo -- in
1209 II |       naredil, dá jih naj v pregled pametnemu in poštenemu -- sovražniku.
1210 VI |            nima nikakršnih, vsaj ne pametnih zakonov. Obliko je tako
1211 I  |      pripravnega mesta v slovenskem panteonu, težko je res temu in onemu
1212 V  |       svojem življenju pritisnil na papir. ~Zdim se v tej zastarani
1213 IV |            in tisoč verzov na lepem papirju v rdečem usnju in z zlato
1214 II |          Vatibus occuras, periturae parcere chartae!" ~
1215 V  |            nepotrebnega e), in lepo partikulo: nego sem ravno zdaj prvič
1216 V  |         pisave. Tako tudi jaz -- si parva licet componere magnis --
1217 III|            se je lovec ujel v svojo past; glejmo, kako se bo izmotal
1218 V  |            o Koseskem, ne bom mogel pasti v greh, ki se mi je očital
1219 III|           njima! Pesem, čim bolj je patriotična, tem manj je poetična po
1220 V  |             je res, kakor pravi sv. Pavel, koristna za vse; vendar
1221 IV |            mi vsi nosimo sleparsko "pavolo" med volno v suknjah in
1222 II |             glave in zlato liro pod pazduho. Dandanašnji pesniki hodijo
1223 V  |         poslušalcem: Posnemajte to, pazite se onega! ~Tako jih bo učil,
1224 V  |             se človek, ki se veliko peča s pesniki in je tako rekoč
1225 II |          volje, da bi se bil veliko pečal s pesniki. Poslušal jih
1226 IV |     viharnem, tako pomenljivem času pečam z rečmi, katere, dasi lepe
1227 V  |            do tega časa se je hvala pela še vsemu, kar je bilo tiskanega
1228 II |            strunami, katere mu bodo pele vsaka svojo pesem. ~Zdaj
1229 VI |            za menoj; v seči pa poje penica na vejici čepé poleg svojega
1230 V  |            se kaj učil, ~veljavo le pepéla da b' imelo, ~ki včasih
1231 V  |      Francoz -- da ne gre, toujours perdrix! Tako se je ta gotovo lepa
1232 V  |        pregledoval nekih ribniških "perioh" -- in o drugem delu, ki
1233 II |             ubique Vatibus occuras, periturae parcere chartae!" ~
1234 V  |               Preden sem še pomočil pero za tisti spis, vedel sem
1235 V  |          čern kert je prederl terdo perst (a gospod urednik mi ne
1236 IV |          zbor pade senca kraguljeve perutnice in zdajci -- kakor bi trenil --
1237 II |              kadar se niso ruvali s Perzijani ali pa tudi za kratek čas
1238 IV |             je pa še celo slabi pri pesmarjenju. Tu ni, da bi se človek
1239 II |             bo, da se naredi drobna pesmica. Zdi se mi, da so pesniki
1240 V  |         poskušalo tudi s kako drugo pesmijo, že zato, da bi se učencem
1241 II |         Prva in poglavitna lastnost pesnikova je torej, da čuti, in sicer
1242 II |        kratkem poglavitne lastnosti pesnikove. Da me pa krivo ne umeš,
1243 III|             sem govoré o lastnostih pesnikovih pozabil in izpustil najimenitnejšo --
1244 III|             možje po navadi najmanj pesniške prikazni! ~Domoljubje je
1245 VI |            je izvirno delo pisano v pesniški meri, v kateri jezik prevodnikov
1246 I  |              Da si tako navdušen za pesništvo in za umetnost sploh, kakor
1247 II |            ki si je moral z mečem v pesti pridobiti ves svet -- ni
1248 IV |             se huduje in preti mu s pestjo -- zakaj -- tega seveda
1249 V  |           rokavi in ozkimi vleki za pestjó, s katere sta izglodala
1250 VI |       tiskan, v katerem je zmešanih pet ali šest različnih podob,
1251 II |        ulicah v dolgi beli halji do petá, z zlatom zarobljeni, lovorov
1252 IV |        zelenjem, cvetjem in ptičjim petjem! In zdaj bo delal pesmi! --
1253 II |          bomo torej, ker govori,o o petju: 1. Kdo naj poje? 2. Kaj
1254 VI |       umetno italijansko osemvrstno petonogo "stanco". Oblika sploh in
1255 III|         vsak krepki čut. Tako ubogo pevče nima srca ne za žalost ne
1256 I  |             nima je. Pravi, dokazuj pevčetu še tako jasno, da njegove
1257 II |          Ali pa še krajše: poje naj pevec, poet ali pesnik (kakor
1258 V  |            za njim -- saj je pravi "peš govor"; ne dviguje se tu,
1259 IV |              stare ženice po mestih pijó cikorijo namesto kave in
1260 IV |             in vse svoje počutke in pil bo željno v srce nebeško
1261 III|       vreden zgled. Posebno radi so pili njihovi pesniki in iz vina
1262 V  |          druge potrebe in željno bo pilo potem tudi mile glasove,
1263 V  |    tolikokrat in tako krivo sojenem pisalcu je že zdavnaj sklenjena.
1264 V  |      nikakor ne zlaga s tem, ker so pisali moji predniki o njem. Pred
1265 VI |      razkosati povest, ki je v enem pisana (le v daljše oddelke razdeljena),
1266 I  |     premlado; pri nas je še premalo pisanega; če bodete natanko rešetali,
1267 VI |        tedaj, kadar je izvirno delo pisano v pesniški meri, v kateri
1268 I  |             nimajo le enega slabega pisatelja; le to se še vpraša, kateri
1269 I  |          Ker nisem izmed slovenskih pisateljev ali celo pesnikov, ne bodo
1270 I  |            je branijo kakor sršenov pisatelji, to ni nikakor čudno, vidi
1271 V  |    prihodnost. ~Govoré o posameznih pisateljih, ne bo dejal samo: Ta je
1272 V  |             Zdim se v tej zastarani pisavi samemu sebi kakor kak pošten
1273 VI |             ki ima kolikaj korektno pisavo, bomo našli v tej predstavi
1274 V  |             tiskanega s slovenskimi pismeni, bodisi v bohoričici, metelčici
1275 I  |            po svetu, po priložnosti pismeno se s teboj pogovarjati o
1276 I  |       umetnost sploh, kakor mi kaže pismo tvoje, za to te pač ne morem
1277 III|        pustil med drugim in tretjim pismom tako nespodobno dolg presledek --
1278 III|           drugih rečeh, tako tudi v pitju posnemovanja vreden zgled.
1279 V  |     izvirajoče in preproste, domače piščalke, glasove zdaj žalostne,
1280 VI |         njegove misli, zlasti če se pišejo tako, kakor jih je pisal
1281 VI |            gnezda. Zdaj pa misli in piši človek, če ti je mogoče! ~
1282 IV |            njim slepiti, tako da bi plačal zanj več goldinarjev, kakor
1283 V  |         tajil! "Vivas voco, mortuos plango, fulgura frango!" Budi zvon
1284 IV |        srajcah med poštenim domačim platnom -- tako da ga ni več poštenja
1285 V  |             oblake, prav ob tleh se plazi kakor obstreljena jerebica.
1286 V  |         plev, da bo le večji kup -- plašč krščanske ljubezni bo pogrinjal
1287 VI |            ni bilo treba bati (tako plemeniti so bili vsi)! In pa zadnjič: "
1288 V  |            tak talent. Kakor vrtnar plemenito rastlino ga bo skrbno hranil
1289 VI |            človek ima svoje misli o plemenitosti! Ker me je bil gospod nasprotnik
1290 II |    pojedinah zvečer ogledovati lepe plesalke -- pri tem zlahka živečem
1291 IV |         zvečer v gledišču ali pa na plesu lepo žensko telo, z gostimi
1292 III|       potoku, trga cvetice, iz njih plete vence, ki jih namaka z bridkimi
1293 I  |        polje? Vpije po plevici, ali pletje je težavno in nehvaležno
1294 V  |       resnice, ne bo mešal zrnja in plev, da bo le večji kup -- plašč
1295 I  |           pleve njiva, kmalu zaduši plevel blago setev in pokrije njivo
1296 I  |          slovstveno polje? Vpije po plevici, ali pletje je težavno in
1297 IV |          namreč, hvalo Bogu, krepka pljuča, dobra jetra in zdravo drugo
1298 II |            lepa pesem: ~David je na pljunko bil,~da je je razbil! ~Poznati
1299 V  |             imelo, ~ki včasih njivi ploda mnogo dá. ~In tak izid želí
1300 IV |        Gorski potok, ki se iz silne plohe rodi in naglo raste, bobni
1301 IV |             krepka rame -- z ram na plot -- utrga jabolko, vtakne
1302 IV |             jabolko; ko preideta do plota, prikloni se drugi in prvi
1303 IV |          seboj lep vrt -- z visokim plotom zagrajen, na vrtu drevesa
1304 II |           consulmere nati". ~Čebela pobira prah in srče sok iz cvetu,
1305 V  |          kakor potepuh in tihotapec pobiral tiho kamenje v ruto in hajdi
1306 I  |          prerokuje: Spoznavajte se, poboljšajte se, obrnite se na druga
1307 II |          Pobožnost je, če je človek pobožen. ~Kaj je pesnik, kdo je
1308 III|            izhajati tako, so začeli počasi, strahoma lotili se tega
1309 VI |              ki ni vedel, kje bi si počil. -- Po tem načelu bi se
1310 IV |             oko in uho in vse svoje počutke in pil bo željno v srce
1311 V  |          majé in čudno se smehljaje podal prvi tisti list Noviški.
1312 II |             mu je že radodarna muza podala "zlato liro", naj jo vzame
1313 VI |            prestavi, če ni drugače, podaljšati za eno nogo, da bi mu ne
1314 I  |           je najlepši dar, ki ga je podaril stvarnik človeku, da mu
1315 I  |            hotel pokazati, da mi ne podere sladke vere? Ne tako! Če
1316 V  |         slavni epopeji sta jim bili podlaga vseh vaj in nalog! Ali od
1317 V  |           tako in ne drugače. Na ti podlagi pa jih bo opominjal in izpodbujal,
1318 V  |        njihova narodna zavest trdno podlago in njihov narodni ponos
1319 VI |            ko pred ob reči polki mu podložni. ~Ko kralja napadejo težave,
1320 VI |              Če se že izvoli nelepa podoba britve, ki je pa nima Byron --
1321 III|             izhaja in po sestrno se podpirata med seboj. Če smo prej dejali,
1322 I  |      Krompir, pravijo, je steber in podpora naši deželi; o pesnikih
1323 III|             zvezano s trto, s kolom podprto", kakor pravi narodna pesem --
1324 V  |           pri nas vsakemu tako radi podtikajo osebni motivi. ~Žalibog,
1325 I  |       pesnikov, ne bodo se mi mogli podtikati krivi nameni. Meni je poezija
1326 III|            patriotična, tem manj je poetična po navadi! -- ~Bog ne daj,
1327 II |           vence in kar je več takih poetičnih opravkov. Samo da vse to,
1328 II |        vzeli tisti Horacijev "furor poeticus" in "amabilis insania";
1329 IV |             se zopet k našim mladim poetom! -- ~Prišla sva do poglavitnega
1330 II |    razveseljuje naša grla. ~Prva in poglavitna lastnost pesnikova je torej,
1331 II |              Te se mi zde v kratkem poglavitne lastnosti pesnikove. Da
1332 IV |           poetom! -- ~Prišla sva do poglavitnega dela svojega pogovora. Govoriti
1333 V  |           duh mu je gladek"! Vsaj o poglavitnejših pesnikih bo govoril obširneje;
1334 I  |        njivo čez in čez -- žalostne pogled! Ali ni tako njivi podobno
1335 IV |          oči in časi priložnost, da pogleda malo zad za "kulise" in
1336 I  |           tebe in ker sem malo bolj pogledal po svetu, po priložnosti
1337 III|          jih je rodil, trenutek jih pogoltne in za njimi ne bo sledu! ~
1338 V  |           kjerkoli se snidemo, radi pogovarjamo o ne samo o vsakdanjih,
1339 I  |      priložnosti pismeno se s teboj pogovarjati o glavnih napakah naših
1340 IV |           poglavitnega dela svojega pogovora. Govoriti nama je zdaj o
1341 VI |            vojaško izobražen, ne bo pogrešal ničesar -- vendar pa je
1342 V  |         plašč krščanske ljubezni bo pogrinjal čez slabosti in napake svojega
1343 IV |            bi trenil -- razkropi se pogumna drhal! ~In zdaj mi pride
1344 V  |        Nemci v začetku nove besede, pogumne trope in izvirne podobe,
1345 II |           kakor kopati se, po mestu pohajkovaje lepe podobe ogledovati,
1346 VI |          genitiv pod genitivom! -- "pohlep dik" za "ambition" je kaj
1347 III|        kakor pa v pesmi! ~Zmernost, pohlevnost, potrpežljivost so gotovo
1348 I  |          takih zgledov! Nikar se ne pohujšuj, če ti tu pa tam razderem
1349 I  |       zakonu ne v novem! Vsak si je poiskal pripravnega mesta v slovenskem
1350 III|        učiti; reči se a sme toliko: poj, česar ti srce kipi, sili
1351 V  |     strastne kritike, a kritike, ki pojde reči do jedra, da se zve
1352 I  |           sam takih reči ne umejem, pojdem pa k zlatarju; če je drag
1353 II |             čitalnicah in pivnicah, póje se in pije njim na čast,
1354 II |          postopače poslušati in pri pojedinah zvečer ogledovati lepe plesalke --
1355 IV |       živeti in rasti in gibati se, pojilo in redilo se bo z njegovo
1356 II |           vesoljno naravo; komur ne poka srce, ko sliši otroka zapuščenega
1357 V  |         reči do jedra, da se zve in pokaže resnica -- vsi ljudje vse
1358 VI |          dneh v ta namen namreč, da pokažem, da se dá ta pesem posloveniti
1359 II |         pripravljali za njih visoki poklic. ~Da, kdor hoče biti pravi
1360 VI |            je bil gospod nasprotnik poklical, naj poskusim posloveniti
1361 V  |          pro domo", ker sem pa tako poklican, samo toliko!  Preden sem
1362 V  |       govoril o priložnosti o mojem pokojnem spisu v tistem nesrečnem "
1363 III|       korenito pa bi bilo, ko bi se pokonci vzpel, z glavo otresnil
1364 I  |        zaduši plevel blago setev in pokrije njivo čez in čez -- žalostne
1365 III|            povrnila rodilna moč, ki pokriva tla z veselo zelenjavo in
1366 III|        rezati mora bule in gobe, ki pokrivajo zdrava telesa -- naj boli
1367 V  |       slovensko slovstvo, ne bo jim pokrival iz slepega domoljubja resnice,
1368 VI |                 V pokvaro večji" -- pokvara je tukaj slaba, "prekuc"
1369 VI |             bila že minila -- ? ~"V pokvaro večji" -- pokvara je tukaj
1370 V  |            usta, ko sem videl, kako polagoma in strahoma, po mnogih okoliših
1371 VI |          poje penica na vejici čepé poleg svojega gnezda. Zdaj pa
1372 I  |            nom scribere.  Povsod, v političnem, moralnem in družinskem
1373 IV |           dovolj in preveč že takih političnih reči, po katerih rada glava
1374 I  |             podobno naše slovstveno polje? Vpije po plevici, ali pletje
1375 III|           ne, bodo stali na poezije polju kakor krava sredi goste
1376 VI |            zmožni, ~ko pred ob reči polki mu podložni. ~Ko kralja
1377 III|        lepih belih hiš, z zelenimi "polkni", tukaj lepe junice, okrogle
1378 IV |             ji ostalo! Tako je svet poln laži in sleparije. Ponareja
1379 VI |          svojega, da je bila stanca polna --; to pa, kakor vidimo,
1380 III|             mu je pravzaprav, molče položi roko na srce, obrne oko
1381 VI |            gospod urednik je vse to položil "ad acta"! ~In tako naj
1382 I  |              izpreleti jih že kurja polt! Kritika, kri, krivica,
1383 III|             bilo moči, ogibali tega polzlega predmeta, razen enega moža,
1384 III|             jo prevleče z osladnimi polževimi slinami, tako da boš zastonj
1385 IV |            kakor je videti, svojemu pomagaču lepo zahvaljuje. Ta pa se
1386 VI |          popolnoma izgubila prvotni pomen, meni vsaj ne zadostuje;
1387 VI |            Krepost pač nima drugega pomena kakor virtus; ta pa ni k
1388 IV |         zdaj, v tako viharnem, tako pomenljivem času pečam z rečmi, katere,
1389 II |           in "amabilis insania"; ne pomislijo, da ravno Horacij je bil
1390 II |      rokavih pisati, treba bo bolje pomisliti, kako se postavi ta in ona
1391 VI |    pomnoženje, ravno tako, kakor ne pomnoži vina v kozarcu, kdor mu
1392 VI |             torej nobene poprave in pomoči. Ko bi se bile "ottave rime"
1393 V  |         samo toliko!  Preden sem še pomočil pero za tisti spis, vedel
1394 IV |             od daleč, to seveda, je ponarejeni prstan ravno tak videti
1395 IV |           resničnim, pravim, in med ponarejenim, lažnivim blagom. Kar je
1396 IV |             pa je to čisto drugače; ponarejeno pesem le malo, malokdo loči
1397 V  |       Prešeren, da ga ljubimo in se ponašamo z njim, posebno pa vreden,
1398 V  |        vendarle pri pesniku glavno. Ponašati se more človek le s tem,
1399 III|               Če pa tudi najde kdaj ponevedoma kako misel, zrezlja jo na
1400 V  |      preobilo grešilo nad Koseskim. Ponižali so ga tisti, ki so ga hoteli
1401 V  |         morebiti ga bodo zdaj, tako ponižanega in približanega, umeli tudi
1402 VI |       gladek odgovor in poslal ga s ponižno prošnjo gospodu uredniku "
1403 V  |           podlago in njihov narodni ponos ne bo puhel in prazen. ~
1404 II |            hotel zlate, ki se mu je ponujala kakor drugim, ampak hotel
1405 I  |       mislim, da tudi koristno. ~Če popotniku ne veš pokazati pravega
1406 VI |           Ne potrebuje torej nobene poprave in pomoči. Ko bi se bile "
1407 I  |                 I ~Da si se tudi ti poprijel pesništva, veseli me v resnici. --
1408 I  |            delo in nihče se ga noče poprijeti. ~Vpraša se, ali hočemo
1409 III|   domišljijo. Taka je, vidiš, če se poprime človek reči, ki se jih ni
1410 I  |          težko je res temu in onemu popustiti svoj sedež ter umakniti
1411 V  |           ji kar odstriže rep kakor poredni paglavec nedolžnemu martinčku,
1412 VI |          zdrževal, kolikor moč, vse porednosti in norčavosti, katera je,
1413 IV |          kdo stopi predme z bojnimi poročili, kdo je padel, kdo je ujet,
1414 IV |             momenta, spočetje in pa porod. Ne enega ne drugega nima
1415 I  |          tvojega pisma, -- te so mi porok, da ne zaideš na pota, po
1416 II |            lastnost je, kakor prva, poseben nebeški dar; kdor ga ni
1417 II |          besedi ne. ~Pesnik ni kaka posebna, tuja prikazen -- ravno
1418 VI |          ali če petja ne, vsaj svoj posebni glas, ki ga je prejel od
1419 II |            človek čuti poezijo; pri posebnih, prazničnih priložnostih
1420 V  |             namišljeni lovor; ko pa posije dan, zbudili se bomo na
1421 II |             o katerih smo govorili? Poskusi naj -- začne naj delati
1422 VI |            nasprotnik poklical, naj poskusim posloveniti en sam odstavek
1423 V  |              vendar naj bi se včasi poskušalo tudi s kako drugo pesmijo,
1424 I  |         tudi nam v veselje. ~Svojih poskušenj pa mi ne pošiljaj še v pregled.
1425 II |            volilo za vojskovodje in poslance; s katerim uspehom, o tem
1426 VI |           pismu 230 prvih verzov -- poslovenjenih v štirih dneh v ta namen
1427 II |             veliko pečal s pesniki. Poslušal jih je le tu pa tam v zabavo
1428 V  |         tudi zakaj. Rekel bo svojim poslušalcem: Posnemajte to, pazite se
1429 II |           po postavah, ki si jih je posnel iz jezika samega. ~O tej
1430 V  |            da naj se uče od njih in posnemajo, kar vidijo pri njih dobrega.
1431 V  |        Rekel bo svojim poslušalcem: Posnemajte to, pazite se onega! ~Tako
1432 III|            Najpridneje so jih v tem posnemali Nemci, in ni ga pač naroda,
1433 V  |       literaturi, iz začetka veliko posnemovalcev. Cela truma se jih je bila
1434 III|            rečeh, tako tudi v pitju posnemovanja vreden zgled. Posebno radi
1435 II |         dokler ni tiskana; pregreha postane le, ko pride iz temne tiskarne
1436 II |          pravo, resno pot, da mi ne postaneš nejevoljen. ~Kdo je torej
1437 II |            bolje pomisliti, kako se postavi ta in ona beseda, da ne
1438 I  |             iz te moke ne bo kruha! Postaviti bo treba nanovo kvas! Zarežali
1439 V  |            stan? Blagor mu, kdor je postavljen na tako mesto; več more
1440 V  |          ribo in raka in druge take postne jedi. ~Nekaj me je pa vendar
1441 II |         govornike, pesnike in enake postopače poslušati in pri pojedinah
1442 VI |          kakor se mora cerkev zopet posvetiti, če se je oskrunila s kakim
1443 VI |          pristopila, temveč le moč, potentia -- "power" ima original, ~
1444 V  |          rad in nikdar ne bom kakor potepuh in tihotapec pobiral tiho
1445 V  |            bombastičnim naznanilom, potlej pa s tem, kar je v zgled
1446 IV |        zidal ob enakem času. Gorski potok, ki se iz silne plohe rodi
1447 III|         tolažljivih misli in čutov? Potolažena je božja jeza --- upadajo
1448 III|          nahaja še kateri, ki se ni potopil v ti osladni povodnji. "
1449 I  |          pusto življenje. Bogu bodi potoženo, da pri nas možje, katerim
1450 V  |         zatekali zaupljivo v svojih potrebah in nadlogah; če ne k njemu,
1451 II |      vsakemu človeku kolikor toliko potrebna, kdor se ubija po tej solzni
1452 I  |           in šemarijo ter lotimo se potrebnejših reči; saj dežela potrebuje
1453 II |            delati pesmi, kadar čuti potrebo, in kar jih je naredil,
1454 III|               Zmernost, pohlevnost, potrpežljivost so gotovo tudi lepe čednosti,
1455 V  |         dolgo življenje in pa dolgo potrpljenje!), ljubega bralca, ko bi
1456 V  |            njim, ki so tujci ali pa potujčeni, ki zasmehujejo njih svetinje! ~
1457 V  |     materinem jeziku tako, kakor se poučavajo v kakem tujem, ampak tudi
1458 V  |             tu priložnosti, ne samo poučevati učencev v materinem jeziku
1459 V  |       hvalil bo in grajal, a vselej povedal tudi zakaj. Rekel bo svojim
1460 I  |            videl tega, naravnost ti povem, ne bil bi tako na dolgo
1461 VI |        moral raztrgati in razkosati povest, ki je v enem pisana (le
1462 V  |           prišlo na um, da bi hotel poviševati Prešerna, ker je že dovolj
1463 III|             ni potopil v ti osladni povodnji. "Adparent rari nantes iu
1464 III|         vstaja zemlja, zemlji se je povrnila rodilna moč, ki pokriva
1465 I  |             se predrznil tudi tukaj povzdigniti glas -- glas vpijočega v
1466 VI |         temveč le moč, potentia -- "power" ima original, ~Nezvesta
1467 VI |       vestnemu prelagatelju; saj ne pozabímo nikoli, da oblika v poeziji
1468 VI |              pa da bi vendar le kaj pozabljenega ne bilo, pristavljen je
1469 II |             pa še izhajal, če še ne pozna izrekov, ki jih jezik ima. ~
1470 IV |        ozkem, tihem hramu, včasi že pozno, morebiti celo ob času,
1471 I  |           Svojih poskušenj pa mi ne pošiljaj še v pregled. Mene človek
1472 II |             smeš moja pisma v natis pošiljati Glasniku? Kaj ti je neki
1473 V  |        pisavi samemu sebi kakor kak pošten star ljubljanski meščan,
1474 II |          naj v pregled pametnemu in poštenemu -- sovražniku. Zaboga pa
1475 III|      prepeval? Tako so tudi najbolj pošteni in modri možje po navadi
1476 IV |            suknjah in v srajcah med poštenim domačim platnom -- tako
1477 IV |        platnom -- tako da ga ni več poštenja na svetu. Ko vidiš zvečer
1478 VI |           opominja človeka velikega požara, ki je bil udar enemu (Napoleonu) --
1479 IV |             temni zemlji skrito, da požene kal, ki ob svojem času predere
1480 II |    consulmere nati". ~Čebela pobira prah in srče sok iz cvetu, kakor
1481 VI |           umé, kako pridejo te tako praktične reči v rahle, nežne stance.
1482 V  |          kakor sv. Janez glavosék v pratiki! In nato mi pa založi še
1483 I  |           nisi zapisan v našo zlato pratiko. Kdo te nam je postavil
1484 IV |            le malo, malokdo loči od prave. In tako se zgodi tolikrat,
1485 IV |          delih -- a spomniš se še o pravem času, da pri vsem tem je
1486 I  |             bi me včasi ne zgrabila pravična jeza, ko vidim, kako se
1487 I  |      kritike, kritike na vse strani pravične in ostre; pisanje, ki ne
1488 VI |            meni znana taka napaka v pravih poetih; pri nas pa ne gre
1489 I  |            tudi, če ga svariš in mu praviš, katerih potov naj se ogiblje,
1490 III|           pa kdo vprašal, kaj mu je pravzaprav, molče položi roko na srce,
1491 V  |        narodni ponos ne bo puhel in prazen. ~Slovenci nimamo ne Goethejev
1492 II |         čuti poezijo; pri posebnih, prazničnih priložnostih dela pesmi
1493 II |             jih mislim jaz, posebno praznično obleko. Hodili so zamakneni
1494 III|             le sestavljene iz samih praznih besed, brez misli, brez
1495 III|            pa pri meni le o velikih praznikih. ~To pa je že kaj drugega,
1496 III|         pesmi; saj se je še celo iz praznovanja Bakhovega razvila drama,
1497 II |            le tu pa tam v zabavo in prebavo. ~Tudi dandanašnji, ko je
1498 V  |          dela, kar jih je izvirnih, preberó se v času, kar ga je treba,
1499 IV |           utegneš, pregleduj jih in prebiraj in premišljuj -- našel boš
1500 I  |               Kolikor morem, pridno prebiram slovenske časnike, vendar