Part

1501 VI |         Konj'ki, peštvo -- to je že precej dovolj; vsaj bralec, ki
1502 IV |             pa kaj, ne vem, ker sta predaleč; prvi kaže drugemu posebno
1503 IV |       požene kal, ki ob svojem času predere zemljo in se prikaže na
1504 V  |         zadnjega časa: čern kert je prederl terdo perst (a gospod urednik
1505 IV |     ginljiva idila? In če kdo stopi predme z bojnimi poročili, kdo
1506 III|         navadi tako siromaške, suhe predmete. Tukaj vidiš borno kočo, "
1507 III|            v lirični poeziji. Njeni predmeti se ne cenijo po visokosti
1508 III|            morda s konca čudi takim predmetom, kmalu pa spozna, da ravno
1509 III|      izmišljevati novih, nenavadnih predmetov in loviti jih, ne vem kod,
1510 V  |           pa pri nas tistemu, ki se predrzne imeti o kaki stvari svojo
1511 III|             besed, bleščečih podob, predrznih tropov in figur; brez ovinkov,
1512 I  |          prav. Gorje mu, kdor bi se predrznil tudi tukaj povzdigniti glas --
1513 V  |            si je zaslužil s svojimi predstavami lepo častitljivo mesto v
1514 VI |            pisavo, bomo našli v tej predstavi še več. Če pisatelj rabi
1515 III|           zavoljo tega trpel veliko preganjanja. Ko pa so prevideli, da
1516 V  |         prvega našega pesnika nisem pregledoval nekih ribniških "perioh" --
1517 IV |            podob; kadar pa utegneš, pregleduj jih in prebiraj in premišljuj --
1518 IV |               Sila kola lomi, pravi pregovor, pesmi pa sila ne dela;
1519 IV |             cunje! Potem pa človeku preide vse nedolžno, otroško veselje!
1520 IV |            posebno lepo jabolko; ko preideta do plota, prikloni se drugi
1521 VI |             z menoj vred v to sitno preiskavo, morda bo potem malo drugače
1522 II |          Nobene zmožnosti človek ne prejme dovršene pri rojstvu, vsako
1523 VI |            pokvara je tukaj slaba, "prekuc" pa grda beseda! Kako se
1524 VI |           sme premeniti, ali, da bo prememba estetično opravičena, le
1525 VI |            za eno nogo, da bi mu ne premenilo tolikanj značaja. Izvoljena
1526 IV |        sedim miren v tihem hramu in premišljam -- slovenske pesnike --
1527 III|          čutilo, preveč abstraktno, premišljeno, in vsa taka čutila, naj
1528 IV |        pregleduj jih in prebiraj in premišljuj -- našel boš morebiti v
1529 V  |         tiste nove verze Koseskega; premišljujem in ugibljem -- vse zastonj!
1530 I  |        menimo): Naše slovstvo je še premlado; pri nas je še premalo pisanega;
1531 I  |        hirajočo dušo, da mu je moči prenašati to pusto življenje. Bogu
1532 VI |             Res je včasi malo težko prenesti kratek angleški verz v ravno
1533 V  |            v tem se je že obilo, le preobilo grešilo nad Koseskim. Ponižali
1534 III|      čednosti, ali kdo jih bo vedno prepeval? Tako so tudi najbolj pošteni
1535 III|           do domovine nikakor ne da prepevati; gotovo, le ne sama na sebi,
1536 V  |           sem miren človek in se ne prepiram rad (kar bi hotel morda
1537 V  |            to, da je hvala naenkrat prepovedana? "Duo cum faciunt idem,
1538 III|             strahoma lotili se tega prepovedanega sadu. In kakor kaže, pripustila
1539 VI |          nji na korist, česar se bo prepričal vsak, ki bere zaporedoma
1540 I  |           vsi naši sedanji pesniki; prepričan sem vsaj, da tebe ne bo,
1541 III|          ladjo -- ali ni bila tedaj preprosta vejica željno čakajočemu
1542 V  |         mile glasove, izvirajoče in preproste, domače piščalke, glasove
1543 I  |            vsakemu, kdor jo uživa s preprosto, čisto dušo; ima pa v sebi
1544 II |           kadar mu niso govorili in prerokovali pogodu. ~Pri Grkih, ki niso
1545 II |           službo opravljati in tudi prerokovati, kadar ga božji duh obide.
1546 I  |       življenju se nam pridiguje in prerokuje: Spoznavajte se, poboljšajte
1547 II |           David je bil ustanovitelj preroške šole za nadepolne mladeniče.
1548 III|         pismom tako nespodobno dolg presledek -- ne bom se ti opravičeval
1549 I  |           mlade pesmi v milostljivo presojo. Graja človek nerad, hvaliti
1550 V  |            nočem nikakor zametavati prestavljavcev. Prestavljavci so dobri
1551 V  |          zametavati prestavljavcev. Prestavljavci so dobri in koristni delavci,
1552 VI |           sile~k zmagavnemu so caru prestopile. ~Krepost pač nima drugega
1553 V  |             natisnjenega v Novicah. Prestrašil sem se, ko sem bral to najnovejše
1554 II |           nahajajo pri vseh narodih preteklih in sedanjih časov; iz tega
1555 V  |             Kazal jim bo revno našo preteklost, žalostno sedanjost z razlogi
1556 IV |      zahvaljuje. Ta pa se huduje in preti mu s pestjo -- zakaj --
1557 VI |          lepo rečeno -- pa se težko prevaja), zdaj ko se resnici ni
1558 VI |              kakor pravi sam, ko je prevajal kos Vergilijeve Eneide. ~
1559 III|        veliko preganjanja. Ko pa so prevideli, da dolgo časa ni moči izhajati
1560 V  |          tisti, katerim je bil prej previsok! ~S svojim vprašanjem, kaj
1561 III|            jo na drobne kosce in jo prevleče z osladnimi polževimi slinami,
1562 VI |         bere zaporedoma izvirnik in prevod! -- Govoreč o posameznih
1563 VI |              kaj je nagnilo gospoda prevodnika, da je izvolil namesto izvirnih
1564 VI |       pesniški meri, v kateri jezik prevodnikov ne more po svoji naravi
1565 VI |          slama!), nekatere pa čisto prezrl (glej: vso tiso obilo hvalo,
1566 V  |           ravno tisti zvezi kakor s Prešernom; nisem ga videl v svojem
1567 II |      življenje, mladost in ljubezen prešinja vesoljno naravo; komur ne
1568 III|             tako podobo, da se bolj približajo človeškemu srcu. ~Slovenec,
1569 V  |            zdaj, tako ponižanega in približanega, umeli tudi tisti, katerim
1570 VI |      Novicah" -- kaj takega od mene pričakovati, to bi bilo preveč! Vsak
1571 VI |                    VI  Pišeš mi, da pričakujejo tisti, katerim so mar take
1572 V  |       Koseskega pa se ne bomo dolgo pričkali! A s tem nočem nikakor zametavati
1573 I  |           da njegove pesmi niso nič prida: še rajši jih bo imel --
1574 II |            misli, to ti bom , kadar pridem do tega, dokazal iz njegovih
1575 VI |             ne gre tako natanko; če pridemo kdaj do tega, pokazal bom
1576 II |            moral svojo reč, kakor v pridigi, lepo razdeliti in govoriti "
1577 II |             je sam duhovnik, ki sme pridigovati, učiti in božjo službo opravljati
1578 I  |         družinskem življenju se nam pridiguje in prerokuje: Spoznavajte
1579 IV |            nebeško lepoto! In kakor pridna čebela se bo vračal s težkim
1580 I  |          potrebuje delavcev, umnih, pridnih delavcev povsod. Krompir,
1581 I  |            punctum! ~Kolikor morem, pridno prebiram slovenske časnike,
1582 II |            je moral z mečem v pesti pridobiti ves svet -- ni imel ne časa
1583 IV |        tista velika ptica, ki jé za prigrižljaj kamenja, črepinje in staro
1584 V  |            že zdavnaj od drugih, ki prihajajo na Dunaj, tako da sem mi
1585 VI |            vsaj o kratkem naznani v prihodnjem listu, da sem mu poslal
1586 V  |          moči, da nam zacvete lepša prihodnost. ~Govoré o posameznih pisateljih,
1587 V  |             njim, sčasoma pa jih je prijalo manj in manj in dandanašnji
1588 V  |       zdihovati: Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom varoval
1589 V  |             je zopet veliko škodilo prijateljstvo -- prvič z bombastičnim
1590 V  |          sonca in moče -- učiteljev prijazni obraz bo talentu sonce,
1591 IV |           resničen, rodoviten poet, prijelo v prsih, jelo bo živeti
1592 V  |                 Klopstock se je bil prikazal Nemcem kakor nova svetla
1593 IV |             in ob svojem času se bo prikazalo na dan v podobi, ki jo imenujemo:
1594 IV |          rodovitne prsi odprte vsem prikaznim, ki ga obdajajo, pije naj
1595 IV |           času predere zemljo in se prikaže na dan! ~Tako naj ima poet
1596 IV |      jabolko; ko preideta do plota, prikloni se drugi in prvi mu zleze
1597 I  |              saj naše siromaštvo -- prikrivajmo ga še tako skrbno -- odkrije
1598 VI |            da se našemu jeziku bolj prilegajo umetne laške stance kakor
1599 VI |             vina v kozarcu, kdor mu prilije vodé. Tako je gospod prelagatelj,
1600 IV |            tu sem ti naložil dovolj prilik in podob; kadar pa utegneš,
1601 I  |          moj, da ne govorim dalje v prilikah in podobah: treba nam je
1602 III|  razjasnjena, govorila bova morda o priliki še obširneje. ~Zdaj, ko
1603 VI |          nad menoj! Zapeljivo se mi prilizuje in mi boža lice mehka sapica
1604 VI |           Byronove pesmi: Mazepa -- priložil sem bil svojemu pismu 230
1605 II |            pri posebnih, prazničnih priložnostih dela pesmi v glavi ali srcu,
1606 III|             obliki, kakor nam je na primer pokazal Prešeren. ~Sploh
1607 V  |           ali smejal takim nemarnim primeram. ~Če se mora že primerjati
1608 V  |       Najbolj po pravici torej bomo primerjali Koseskega nemškemu Vossu,
1609 VI |          vselej brez sile; in to je primoralo moža, da je moral marsikaj
1610 III|             mladika? -- Ko jo je pa prinesel golobček v kljunu Noetu
1611 III|            ni; zlasti pa je nevarno priporočati jo našim mladim pesnikom,
1612 II |       pesmih nam toliko in tolikrat pripovedujejo, kako jim je "krasna deva",
1613 I  |             pregled. Mene človek ne pripravi lahko v večjo sitnost, kakor
1614 II |             pak so jih in vadili in pripravljali za njih visoki poklic. ~
1615 II |           pa, katerim jezik nima že pripravljenih oblik, bo moral iz starih,
1616 VI |            bi se bile "ottave rime" pripravne zdele Byronu za svojega
1617 I  |           novem! Vsak si je poiskal pripravnega mesta v slovenskem panteonu,
1618 II |      izobraženi, najbogatejši jezik pripravnih imen in podob -- kako bo
1619 III|  prepovedanega sadu. In kakor kaže, pripustila se jim je ta reč vsaj molče
1620 III|       človeštvo; rešena je vesoljna priroda! Glej, to ti je prava lirična
1621 VI |       dumtaxat et unum. Potem ne bo prisiljeno bralčevo oko ali recimo:
1622 VI |           kaj pozabljenega ne bilo, pristavljen je zopet tisti et caetera: "
1623 VI |             ničesar -- vendar pa je pristavljeno še: in druge sile -- kakor
1624 VI |            virtus; ta pa ni k carju pristopila, temveč le moč, potentia -- "
1625 V  |         gotovo lepa pesem popolnoma pristudila učencem; vsaj nobeden mi
1626 V  |           bom pa jaz prvi s kadilom pritekel ter klical na vso moč iz
1627 V  |            prvič v svojem življenju pritisnil na papir. ~Zdim se v tej
1628 IV |           bile sklenile miši zvonec privezati mačku okrog vratu, potem
1629 V  |              a gospod urednik mi ne privošči nepotrebnega e), in lepo
1630 III|            je vsak naš pesnik obilo privoščil, je -- domoljubje. Prav
1631 II |                njemu je zastonj vse prizadevanje in hrepenenje -- ostal bo
1632 IV |             pesem "invita Minerva", prišel mu bo na dan namesto čvrste,
1633 I  |             Slovenci nikdar ne bodo prišli do zaželenega slovstva; --
1634 V  |            faktum!" -- Ni mi nikdar prišlo na um, da bi hotel poviševati
1635 IV |             Kakor v tistem naravnem procesu, ki je vir vsega življenja,
1636 II |           in nese k zlatarju ter jo proda za gotov denar; kajti naj
1637 III|              posebno pri začetnikih prodaja za globoko čutilo. Tak bled
1638 I  |          tega? Te zmesi ne bo mogel prodati, da bi imel za davke, in
1639 II |          kakor mi navadni ljudje -- profanum vulgus -- in o prvem pogledu
1640 IV |            pravi: Iustum et tenacem propisiti virum ... si fractus illabatour
1641 VI |        umetne laške stance kakor pa prosti jambi. ~Ne morem si torej
1642 V  |          mislil že prej, skromen in protestuje zoper slavo, ki mu jo po
1643 VI |     očitanje na stran pustijo", kaj prozaično -- "v ti noči tužni, ljuti" --
1644 VI |             pesniku, še tudi ne pri prozaiku, ki ima kolikaj korektno
1645 VI |      odgovor in poslal ga s ponižno prošnjo gospodu uredniku "Novic",
1646 IV |            to seveda, je ponarejeni prstan ravno tak videti kakor zlat
1647 VI |            naj me tu pa tam še tako prstje srbé. -- -- -- ~Žalostno
1648 V  |            in tudi ne drugih enakih prvakov, kakor nam trdijo naši psevdokritiki
1649 V  |             to, saj sem vendar bral prve pesnike skoraj vseh evropejskih
1650 V  |             na njegovo drugo; -- na prvo ni moč odgovarjati ničesar:
1651 VI |          prvotnega še loga. ~Kaj je prvoten log? Morda pa vendar ne:
1652 VI |        tisti strani: ~V gošavi zdaj prvotnega še loga. ~Kaj je prvoten
1653 VI |            je že popolnoma izgubila prvotni pomen, meni vsaj ne zadostuje;
1654 V  |      prvakov, kakor nam trdijo naši psevdokritiki in estetiki; noben pameten
1655 VI |             to bi bilo preveč! Vsak ptič ima svoje petje, ali če
1656 IV |        pravijo, da ima tista velika ptica, ki jé za prigrižljaj kamenja,
1657 III|           zelenjavo in vzbuja zopet ptičje petje; rešeno je življenje,
1658 IV |            sredi cvetja, zelenja in ptičjega petja "mične spomladanske
1659 IV |          drugi prikazni vidim velik ptičji zbor; strašen krik in hrup
1660 IV |         svojim zelenjem, cvetjem in ptičjim petjem! In zdaj bo delal
1661 V  |          njihov narodni ponos ne bo puhel in prazen. ~Slovenci nimamo
1662 VI |          začetek: "Je bilo dneva po pultavski bitvi." Vsak že zdaj ve
1663 I  |         višjega stanu -- omne tulit punctum! ~Kolikor morem, pridno
1664 II |           materinem grobu -- ta naj pusti petje, in če mu je že radodarna
1665 I  |         dokazi! Če je pa nočemo, pa pustimo to igračo in šemarijo ter
1666 VI |            posameznih rečeh, mislim puščati na stran vse malenkosti,
1667 I  |            glas -- glas vpijočega v puščavi: Bratje, iz te moke ne bo
1668 V  |            meča, ne ostrih sulic in puščic, ne bojim se boja iz oči
1669 VI |            in vezalo -- denique sit quidvis, simplex dumtaxat et unum.
1670 VI |            izvolil? Saj, da jih zna rabiti, resne in šaljive, pokazal
1671 II |         pusti petje, in če mu je že radodarna muza podala "zlato liro",
1672 V  |             namesto: rahlo pravi -- rah; namesto množica -- množ
1673 VI |            te tako praktične reči v rahle, nežne stance. Byron ima
1674 V  |            kakor petelinu, namesto: rahlo pravi -- rah; namesto množica --
1675 V  |         ščet! Tako se je nosil tudi rajnki nestor slovenskih slovničarjev,
1676 IV |       života -- na krepka rame -- z ram na plot -- utrga jabolko,
1677 IV |         obilega života -- na krepka rame -- z ram na plot -- utrga
1678 III|         osladni povodnji. "Adparent rari nantes iu gurgite vasto." ~
1679 V  |         skrbno hranil in branil. -- Rastlini je treba sonca in moče --
1680 V  |              Kakor vrtnar plemenito rastlino ga bo skrbno hranil in branil. --
1681 V  |            in dobri sveti. ~Tako bo ravnal s talenti; vsem pa bo prijatelj,
1682 V  |        škodi kakor koristi. Če bomo ravnali tako, legli bomo zvečer
1683 IV |             dragi moj, ne misli, da ravnam tako, ker mi niso mar imenitne
1684 I  |           tenetes amici? ~Ali mi ne ravnamo tako? ~Če se ne pleve njiva,
1685 II |            na pljunko bil,~da je je razbil! ~Poznati mora človeško
1686 III|           gladke, da se muha na nji razčesne, in namesto zanemarjenega
1687 I  |            zdaj pa zdaj ti jih mora razdejati; navdajala ti ga bo zdaj
1688 V  |           veselje do tega ali onega razdela v slovstvu. Veselil se bo,
1689 II |          reč, kakor v pridigi, lepo razdeliti in govoriti "po vrsti, kakor
1690 VI |         pisana (le v daljše oddelke razdeljena), to pa ni šlo vselej brez
1691 II |         pesmi niso umetno ubrane in razdeljene v strofe in verze -- nimajo
1692 I  |           pohujšuj, če ti tu pa tam razderem kako staro vero; če se ti
1693 VI |            pri podobi; britev pa ne razdeva, ampak le reže -- njena
1694 VI |               V 1. stanci se bere: "Razdjana vsa po ojstri bojni britvi."
1695 III|     imenitna, pa do zdaj še premalo razjasnjena, govorila bova morda o priliki
1696 V  |           enake reči svojim učencem razjasnjevati ima priložnost slovenski
1697 IV |            ne v podobah: ko "pomlad razklada svoja čuda" in se napravlja
1698 VI |            da je moral raztrgati in razkosati povest, ki je v enem pisana (
1699 IV |        zdajci -- kakor bi trenil -- razkropi se pogumna drhal! ~In zdaj
1700 V  |          razsvetljenega domoljubja. Razlagaje jim to, kar imenujemo po
1701 V  |          dal mogočen glas, ki se je razlegal daleč okrog po slovenski
1702 VI |            je zmešanih pet ali šest različnih podob, kakor bi se človeku
1703 II |            imajo pri raznih narodih različno usodo. Pri Francozih se
1704 IV |          strah in hrepenenje, ki je razlito po življenju. Česar se je
1705 II |         pesmi iz teh opravil. To je razloček. Ali da resno govorim: skoraj
1706 VI |          gospoda prelagatelja drugi razlog, saj morda vendar ne bo
1707 V  |    preteklost, žalostno sedanjost z razlogi vred, zakaj je tako in ne
1708 V  |             evropejskih slovstev in razluščil sem že marsikateri filologičen
1709 IV |             se bodo motili. ~V vseh razmerah in prikaznih našega življenja
1710 II |          listja in trave, imajo pri raznih narodih različno usodo.
1711 V  |      kombinacijami, konjekturami in raznimi filologičnimi zvijačami
1712 II |    mladeniče. Božjega navdušenja in razodenja seveda v njih učitelji niso
1713 I  |      kateremu je dano, da jo drugim razodeva. ~Pridejo ti časi -- če
1714 II |      najvišje resnice nam naravnost razodevajo v najlepši podobi; v njih
1715 VI |           jo je izvolil, in tako jo razpeljati, da se da naslikati, da
1716 V  |          sem celo nekdaj, da je bil razpisan Nemec lepo darilo za tistega,
1717 III|     paglavca -- gizdalina, s skrbno razprečanimi lasmi, z lici kakor kri
1718 V  |         berilo od "prvega do osmega razreda", ti slavni epopeji sta
1719 V  |        učencem jasen zgled pravega, razsvetljenega domoljubja. Razlagaje jim
1720 III|            kolk obesil; in zopet tu raztrganega, umazanega paglavca, ki
1721 VI |           prelagatelja, da je moral raztrgati in razkosati povest, ki
1722 III|           vasto." ~Kdor ima srce in razum za take stvari, kdor hoče
1723 VI |             po dolgem ugibanju šele razumel z izvirnikom v roki. Kakor
1724 II |              sladki, dišeči med, ki razveseljuje naša grla. ~Prva in poglavitna
1725 II |          njegovega osrčja na dan in razveseljujejo nas druge, ki smo "fruges
1726 II |            rojstvu, vsako mora šele razvijati z mnogim trudom. ~Kralj
1727 I  |         tudi taki, ki jim je mar za razvitek in omiko našega naroda,
1728 V  |           oblake! -- Potem pa so se razšli vsak po svojem opravku! -- ~
1729 IV |           bi kri v mleko zlil, usta rdeča ko binkoštna češnja, in
1730 IV |           verzov na lepem papirju v rdečem usnju in z zlato obrezo
1731 IV |            splošna in individualna, realistična in idealistična. Le tako
1732 VI |         prisiljeno bralčevo oko ali recimo: bralčeva domišljija nemirno
1733 IV |            pomenljivem času pečam z rečmi, katere, dasi lepe in koristne,
1734 III|           in stari s slavo in hvalo redé ob srenjskih troških! ~
1735 IV |             in gibati se, pojilo in redilo se bo z njegovo srčno krvjo,
1736 IV |       poštenega, dragega in zatorej redkega na svetu, vse se ponareja,
1737 IV |           sonce in luna migljá,~nad reko se kroži mavra z nebá;~iz
1738 V  |          beseda, pa ji kar odstriže rep kakor poredni paglavec nedolžnemu
1739 I  |             nameni. Meni je poezija resna, sveta stvar -- poezija
1740 VI |             Saj, da jih zna rabiti, resne in šaljive, pokazal je dovolj
1741 IV |            tako, to se mu bo, če je resničen, rodoviten poet, prijelo
1742 IV |             boš morebiti v njih več resničnega in dobrega, kakor se ti
1743 III|          zgodovina, nikoli ni imelo resničnih nasprotnikov. Grki in Rimljani
1744 IV |          nahaja staro nasprotje med resničnim, pravim, in med ponarejenim,
1745 III|          bom se ti opravičeval ne z resničnimi izgovori ne z izmišljenimi,
1746 III|        tehtajo; dosti je, da jih je resnično čutilo srce in da so sploh
1747 V  |         pesmi njegove. ~Drugič, ker revež nisem zapisan v njihovo
1748 V  |       našega slovstva. Kazal jim bo revno našo preteklost, žalostno
1749 II |        zadeva človeštvo, za njegovo revo in njegovo veselje, za njegove
1750 VI |            ima tu misliti francoska revolucija -- ta je bila že minila -- ? ~"
1751 III|     napovedati ti bolezni, žgati in rezati mora bule in gobe, ki pokrivajo
1752 III|            je življenje, človeštvo; rešena je vesoljna priroda! Glej,
1753 III|          vzbuja zopet ptičje petje; rešeno je življenje, človeštvo;
1754 I  |         pisanega; če bodete natanko rešetali, kaj ostane? Če bodete ostro
1755 I  |            sebi še drugo zdravilno, rešilno moč za tistega, kateremu
1756 VI |             pa ne razdeva, ampak le reže -- njena bistvena lastnost
1757 I  |     najbolje, vsi so prvi, kakor na ribniškem ženitovanju. Difficile est
1758 V  |             nisem pregledoval nekih ribniških "perioh" -- in o drugem
1759 II |        strofe in verze -- nimajo ne rim ne metra, še celo besedi
1760 II |            seveda molči zgodovina! ~Rimljan, ki si je moral z mečem
1761 III|     resničnih nasprotnikov. Grki in Rimljani so nam, kakor v drugih rečeh,
1762 I  |            bi kak kmet to storil -- risum tenetes amici? ~Ali mi ne
1763 III|             smrt vse poezije; kakor rja ali slana zeleno zelišče,
1764 V  |           skrbno osnaženi suknji iz rjavega sukna, z visokim, okornim
1765 III|             in mleko ter z drobnimi ročicami in nožicami, kakršne ogledujejo
1766 III|       zemlja, zemlji se je povrnila rodilna moč, ki pokriva tla z veselo
1767 IV |           se mu bo, če je resničen, rodoviten poet, prijelo v prsih, jelo
1768 IV |             Tako naj ima poet svoje rodovitne prsi odprte vsem prikaznim,
1769 III|            v boječih prsih veselega roja sladkih, tolažljivih misli
1770 III|        človeški, ne kake mušice, ki rojijo iz bolne glave; dosti, da
1771 IV |       takrat bo začelo buditi se in rojiti mu po prsih -- zunaj bo
1772 II |            popolnoma mogoče, ne sme rok križem držati in čakati,
1773 V  |       zavratnikom, kratkimi tesnimi rokavi in ozkimi vleki za pestjó,
1774 V  |        ljubljanski meščan, urar ali rokavičar v nedeljo pri sveti maši
1775 II |          smel več, kakor pravijo, v rokavih pisati, treba bo bolje pomisliti,
1776 VI |         šele razumel z izvirnikom v roki. Kakor pa meni, mislim,
1777 III|            pravzaprav, molče položi roko na srce, obrne oko proti
1778 V  |            bo talentu sonce, dež in rosa njegovi nauki in dobri sveti. ~
1779 II |         sprehaja se ob potoku, trga rožice ter jih spleta v vence in
1780 IV |             orbis, Impavidum ferent ruinae. ~Pa dovolj in preveč že
1781 VI |       daljnih ruskih črt,~kaj so pa ruske črte? Morda čete? ~Stran
1782 VI |              O blesku ogenj daljnih ruskih črt,~kaj so pa ruske črte?
1783 V  |    tihotapec pobiral tiho kamenje v ruto in hajdi od zadaj po glavi! ~
1784 II |           opravka, -- kadar se niso ruvali s Perzijani ali pa tudi
1785 III|        lotili se tega prepovedanega sadu. In kakor kaže, pripustila
1786 V  |           se v tej zastarani pisavi samemu sebi kakor kak pošten star
1787 VI |          podob, kakor bi se človeku sanjalo; pravo sračje gnezdo --
1788 VI |     prilizuje in mi boža lice mehka sapica ter mi donaša sladek duh
1789 V  |          pravi: "In magnis voluisse sat est". Če sem pa zares nehote
1790 I  |          ženitovanju. Difficile est satiram nom scribere.  Povsod, v
1791 VI |       nagrda, sirov nalet, treba je satisfakcije", kakor se mora cerkev zopet
1792 III|        Slovenec, Slovenka, Triglav, Sava, Slovenija, domovina --
1793 V  |          jih je bila usula za njim, sčasoma pa jih je prijalo manj in
1794 V  |     Slovenci nimamo ne Goethejev ne Schillerjev in tudi ne drugih enakih
1795 I  |           Difficile est satiram nom scribere.  Povsod, v političnem,
1796 I  |        nikakor ne slepimo, ne samih sebe ne drugih, saj naše siromaštvo --
1797 VI |        kakor so vse tri. ~Non multa sed multum! -- ~Stran četrta: ~
1798 III|               Predmet, ki je bil do sedaj pri nas posebno v čislu
1799 I  |           tavajo do malega vsi naši sedanji pesniki; prepričan sem vsaj,
1800 II |           vseh narodih preteklih in sedanjih časov; iz tega bi se dalo
1801 I  |             in onemu popustiti svoj sedež ter umakniti se v vežo ali
1802 IV |           more živeti ne umreti. Ko seme pade v rodovitno zemljo,
1803 IV |             in na pogumni zbor pade senca kraguljeve perutnice in
1804 III|           da še po goli kombinaciji sestaviti zdrava, živa pesem! Ali
1805 II |           moral iz starih, navadnih sestavljati in stvariti si nove, kakor
1806 III|              da njihove pesmi so le sestavljene iz samih praznih besed,
1807 III|          časi iz druge izhaja in po sestrno se podpirata med seboj.
1808 I  |           kmalu zaduši plevel blago setev in pokrije njivo čez in
1809 IV |          zunaj žvižgal ostri zimski sever ob hišnem voglu -- takrat
1810 V  |           slišal praviti, celo eden sežgal; to je, ne Prešerna samega,
1811 II |         Aeschylus, Dante, Calderon, Shakespeare in Goethe; ti so pesniki
1812 VI |           Kar scer na zemlji pusto (sic!), grenko je. "Take eksemplifikacije
1813 I  |            Kdor ni za to, kaj bi se silil in tratil svoje moči --
1814 VI |       značaja. Izvoljena mera pa je silila gospoda prelagatelja, da
1815 IV |              Gorski potok, ki se iz silne plohe rodi in naglo raste,
1816 VI |                denique sit quidvis, simplex dumtaxat et unum. Potem
1817 II |        minister, ki je dejal: Glej, sin moj, kako malo pameti je
1818 II |         Apolonovega od Merkurjevega sina.  Le zlata lira je še ostala
1819 V  |           okrog domačega ognjišča , sini ene matere in ogrevali si
1820 V  |          lastnim orožjem! Dejal sem siromak nepremišljeno v svojem spisu
1821 III|      sloveči, volijo po navadi tako siromaške, suhe predmete. Tukaj vidiš
1822 III|          naj boli tega pa tega, naj sirota vpije in toži! -- saj ne
1823 VI |         namen; to je takoj "nagrda, sirov nalet, treba je satisfakcije",
1824 VI |        zlágalo in vezalo -- denique sit quidvis, simplex dumtaxat
1825 V  |             naši filologi, to so pa sitneži, ki jim ni ustreči! Da pa
1826 VI |       spustiti se z menoj vred v to sitno preiskavo, morda bo potem
1827 I  |           ne pripravi lahko v večjo sitnost, kakor če mi z ginljivim
1828 VI |         izrek Goethejev: Prijatelj, siva vsa je teorija -- Zeleno
1829 IV |         naglo raste, bobni kalen po skalah ter vali s seboj kamenje
1830 II |      mislimo, da tisti možje, ki so skladali narodne pesmi, niso se tudi
1831 IV |         srce pri vživanju -- um pri skladanju. Le po tej poti bo postala
1832 II |              Kdor hoče biti slikar, skladatelj ali drug umetnik, koliko
1833 II |          Vsi smo poetje, kar nas je sklanjalo "ribo" in "raka" v šoli. "
1834 V  |        katerim sem se tudi jaz učil sklanjati: žabo in ribo in raka in
1835 IV |            tista zgodba, ko so bile sklenile miši zvonec privezati mačku
1836 V  |       sojenem pisalcu je že zdavnaj sklenjena. Le težko mi je naravnost
1837 VI |           slavohlepja -- iz tega se sklepa, da tudi nihče ne misli
1838 II |           časov; iz tega bi se dalo sklepati, da so pesniki nekako potrebne
1839 V  |             Tistih uric, ki so tako skopo odmerjene slovenščini na
1840 III|             ležé gloje suho kruhovo skorjo! Zakaj ni umetnik naredil
1841 IV |           zdaj pa moram vendar eno "skovati" za "Glasnika", za domovino
1842 V  |          kvišku, kvišku -- da se je skril v oblake! -- Potem pa so
1843 II |            in moči, njegove najbolj skrite zaklade. Saj ima človek
1844 IV |             natihoma v temni zemlji skrito, da požene kal, ki ob svojem
1845 II |           to, kdor je pameten, dela skrivaj in pravi vsakemu, kaj počenja.
1846 V  |       domovine, takrat pa se ne bom skrival v koruzo, saj, hvalo Bogu,
1847 V  |           kakor sem mislil že prej, skromen in protestuje zoper slavo,
1848 V  |           Bog daj, voščimo tudi mi; skromneje se skoraj ne more govoriti. ~
1849 V  |          treba, da se jajce v mehko skuha. To je ravno! Izvirnost,
1850 I  |            dejal: Čakaj, bom pa vse skupaj spravil v žitnico -- zrno
1851 I  |          Zato ti svetujem po lastni skušnji, vdaj se umetnosti, vdaj
1852 II |           denar; kajti naj se kakor slab igralec še tako kremži in
1853 I  |            mi pišeš, ako mogoče, še slabeje. Pa o tej reči, dasi je
1854 I  |             še ni slišalo. Treba je slabejših, cenejših čevljarjev in
1855 I  |           čevljarjev in krojačev -- slabih pesnikov ni nikakor potreba
1856 IV |      neprijetna prikazen -- telesna slabost! Imam namreč, hvalo Bogu,
1857 IV |          želodec mi je od nekdaj že slaboten. Ko mi gre jed najbolj v
1858 IV |      napravljajo pred igro in zopet slačijo po igri blesteče cunje!
1859 VI |          mehka sapica ter mi donaša sladek duh iz cvetoče seči za menoj;
1860 I  |           pokazati, da mi ne podere sladke vere? Ne tako! Če sam takih
1861 II |          spremeni ta hrana v čisti, sladki, dišeči med, ki razveseljuje
1862 III|         boječih prsih veselega roja sladkih, tolažljivih misli in čutov?
1863 VI |      drugače zasuknil (vide: bobova slama!), nekatere pa čisto prezrl (
1864 V  |           zbudili se bomo na bobovi slami. ~Če sem v tem pismu govoril
1865 I  |             ljuljko, ali pa še celo slamo zrežem vmes, da bo le več
1866 IV |             Ko mi gre jed najbolj v slast, naj mi pravi kdo kaj ostudnega,
1867 III|             naroda, ki bi vino tako slavil in častil v pesmi in v dejanju,
1868 III|             sledu! ~Kakor so nekdaj slavili Nemci Körnerja, Herwegha;
1869 VI |          vendar mu nobeden ne očita slavohlepja -- iz tega se sklepa, da
1870 V  |         mnogo dá. ~In tak izid želí sledeče délo, ~Bog daj, Bog daj,
1871 III|          pogoltne in za njimi ne bo sledu! ~Kakor so nekdaj slavili
1872 I  |        tajil; saj kdor ni popolnoma slep, morda vendar vidi, da po
1873 IV |           Tako je svet poln laži in sleparije. Ponareja se zlato in srebro,
1874 IV |       namesto kave in mi vsi nosimo sleparsko "pavolo" med volno v suknjah
1875 I  |          preroki, ki se šopirijo in slepé ljudi! ~Kaj pa je korenina
1876 V  |     slovstvo, ne bo jim pokrival iz slepega domoljubja resnice, ne bo
1877 V  |           očital, da jih nimamo; ne slepímo se pa tudi, da jih imamo. ~
1878 IV |             se da le malokdo z njim slepiti, tako da bi plačal zanj
1879 III|            včasi čudno zdelo, zakaj slikarji, in sicer najbolj sloveči,
1880 III|      prevleče z osladnimi polževimi slinami, tako da boš zastonj iskal
1881 I  |        pesnikih se kaj takega še ni slišalo. Treba je slabejših, cenejših
1882 II |              komur ne poka srce, ko sliši otroka zapuščenega ihteti
1883 I  |           kakor živega ognja. Če le slišijo to strašno ime, izpreleti
1884 I  |             glavo! -- ~Take može pa slišimo govoriti tako (o drugih
1885 VI |           Stran druga: ~Tak Moskovi sloboda je otéta ~ravno svoboda
1886 III|          slikarji, in sicer najbolj sloveči, volijo po navadi tako siromaške,
1887 V  |            ne da bi zá-se tú al tam slovélo, ~al da od nas bi kdo se
1888 I  |            ni drugim narodom ni nam Slovencem. Kdor ni za to, kaj bi se
1889 III|            Slovenka, Triglav, Sava, Slovenija, domovina -- to so gotovo
1890 III|         človeškemu srcu. ~Slovenec, Slovenka, Triglav, Sava, Slovenija,
1891 II |          kako jim je "krasna deva", slovenska modrica, boginja petja, --
1892 V  |            rajnki nestor slovenskih slovničarjev, nepozabljivi Metelko, po
1893 V  |             skoraj vseh evropejskih slovstev in razluščil sem že marsikateri
1894 I  |      obrnite se na druga pota! Le v slovstvenem življenju je vse prav. Gorje
1895 I  |             tako njivi podobno naše slovstveno polje? Vpije po plevici,
1896 II |         pridigovati, učiti in božjo službo opravljati in tudi prerokovati,
1897 V  |             Res, nehote so se mi na smeh nabrala usta, ko sem videl,
1898 V  |            z glavo majé in čudno se smehljaje podal prvi tisti list Noviški.
1899 V  |           se zraven nekako čudno ne smehljal. ~Zdaj pa kaj veselega na
1900 V  |          vedel, ali bi se jezil ali smejal takim nemarnim primeram. ~
1901 VI |           hujših napak, ki bi se ne smele najti pri nobenem pesniku,
1902 III|             nikakor ne moremo in ne smemo posnemati grških in latinskih
1903 II |                             II  Ali smeš moja pisma v natis pošiljati
1904 III|            sentimentalnost je prava smrt vse poezije; kakor rja ali
1905 V  |          navado, da se, kjerkoli se snidemo, radi pogovarjamo o ne samo
1906 V  |          vedel kaj reči -- saj moja sodba o tem tolikokrat in tako
1907 I  |            v teh rečeh ni nikakršne sodbe! ~Kdor zna pri nas le pisati,
1908 I  |           tam zdelo, da sem v svoji sodbi preoster ali celo krivičen.
1909 I  |             ostane? Če bodete ostro sodili, kdo bo obstal? Ta in oni
1910 I  |          kaj grajalo ali le ostreje sodilo. Potemtakem so Slovenci
1911 II |             Zdi se mi pač, da krivo sodiš moja obljubljena pisma in
1912 I  |           Kdo te nam je postavil za sodnika? Le sama nevoščljivost govori
1913 V  |            tolikokrat in tako krivo sojenem pisalcu je že zdavnaj sklenjena.
1914 II |          Čebela pobira prah in srče sok iz cvetu, kakor metulji
1915 V  |             in Odiseje pa do "Abúna Solimana" je, mislim, vendar malo
1916 V  |             vnela -- zopet po Abúni Solimanu. Jerebice so dobra jed,
1917 III|            ki jih namaka z bridkimi solzami; ponoči šteje zvezde po
1918 II |      potrebna, kdor se ubija po tej solzni dolini; treba je je nekoliko
1919 V  |        branil. -- Rastlini je treba sonca in moče -- učiteljev prijazni
1920 V  |             ki se, če dolgo ležé na soncu, nazadnje tako napijó in
1921 VI |           kdaj do tega, pokazal bom sonet s slovenskimi črkami tiskan,
1922 I  |       kriminal in druge take so jim sorodne, grozne besede! ~Da se boje
1923 I  |             še rajši jih bo imel -- sovražil pa bo tebe! ~Te moči, zdi
1924 V  |            varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom varoval že sam! ~
1925 II |           pametnemu in poštenemu -- sovražniku. Zaboga pa naj jih ne dá
1926 V  |            slovenski domovini in iz spanja zbudil marsikaterega zaspanca. ~
1927 VI |           misli, sodi, čuti." Tu so spet tako nakopičene besede brez
1928 V  |           delu, ki je glavni mojega spisa, dejalo se mi je, da sem
1929 II |         potoku, trga rožice ter jih spleta v vence in kar je več takih
1930 IV |          objektivna in subjektivna, splošna in individualna, realistična
1931 II |              ali živo srebro ima to splošno lastnost v obilnejši meri;
1932 IV |           pesmi dva glavna momenta, spočetje in pa porod. Ne enega ne
1933 V  |        svojem Klopstocku z velikim, spodobnim spoštovanjem -- beró ga
1934 IV |            in ptičjega petja "mične spomladanske pesmice". Ne tako! Pustil
1935 I  |           časnike, vendar ne vem se spomniti, da bi se bilo kdaj v njih
1936 IV |        hvalil v njegovih delih -- a spomniš se še o pravem času, da
1937 V  |             ta ali oni kaže posebno sposobnost, posebno veselje do tega
1938 II |             je ta resnica tako malo spoznana pri nas. ~Kdor hoče biti
1939 I  |        izročena mladina, tako slabo spoznavajo to resnico, da tako malo
1940 I  |             pridiguje in prerokuje: Spoznavajte se, poboljšajte se, obrnite
1941 V  |     Klopstocku z velikim, spodobnim spoštovanjem -- beró ga pa ne. Bral sem
1942 V  |        mater, potem pa, da naj tudi spoštujejo vse narode -- da naj se
1943 IV |           in pogumni, tako da bi se spravili kar nad samega kraljevega
1944 V  |             res, od tistega časa ne spregovorim več besedice očitno! ~Ne
1945 II |              gradove zida v obleke, sprehaja se ob potoku, trga rožice
1946 III|        drugega ne počenja, kakor da sprehajaje se ob sladko šumljajočem
1947 II |         bolj ko vsi tisti, ki so se sprehajali z njim po "sveti cesti",
1948 II |          enaki mrčesi; ali v nji se spremeni ta hrana v čisti, sladki,
1949 VI |             je velika napaka, čisto spremenil značaj izvirne pesmi. To
1950 V  |           zaslužene slave; in ko bi spreobrnile pesmi njegove, ki se nam
1951 VI |         Koseskega, in naj blagovoli spustiti se z menoj vred v to sitno
1952 IV |            med volno v suknjah in v srajcah med poštenim domačim platnom --
1953 VI |         nerazumljiv. Jaz vsaj se ne sramujem povedati, da sem nekatere
1954 VI |            tu pa tam še tako prstje srbé. -- -- -- ~Žalostno je,
1955 IV |           in hodil bo ven "z lahkim srcem in lahko nogó" -- odprl
1956 V  |           buditi in gojiti v mladih srcih ljubezen do domovine, nétiti
1957 III|      nožicami, kakršne ogledujejo s srčnim veseljem mlade šivankarice
1958 IV |           in redilo se bo z njegovo srčno krvjo, in ob svojem času
1959 IV |            potrebne. Ko zunaj divjá srdit boj, sedim miren v tihem
1960 IV |            ga obdajajo, pije naj in sreba, tako rekoč, žalost in radost,
1961 V  |       misliš, da me bolé take reči; srečen človek bi bil, ko ne bi
1962 I  |              Potemtakem so Slovenci srečnejši mimo vsakega drugega izobraženega
1963 V  |      nevoščljivo gledajo za svojimi srečnimi predniki -- veselili se
1964 IV |         kroži mavra z nebá;~iz vode srečuje te lastni obraz, --~sedanjost,
1965 II |          truditi se, da le dospe do srednje stopnje, kaj pa še, če hoče
1966 III|            s slavo in hvalo redé ob srenjskih troških! ~
1967 I  |      kritike in se je branijo kakor sršenov pisatelji, to ni nikakor
1968 III|           pošteno vedó; če ne, bodo stali na poezije polju kakor krava
1969 VI |    dostaviti iz svojega, da je bila stanca polna --; to pa, kakor vidimo,
1970 VI |    italijansko osemvrstno petonogo "stanco". Oblika sploh in tako tudi
1971 I  |          korenina in vir žalostnega stanja našega pesništva? -- saj
1972 I  |            od kod torej to žalostno stanje, če ne ravno od tod, da
1973 I  |           uradnik ali pa še višjega stanu -- omne tulit punctum! ~
1974 V  |        samemu sebi kakor kak pošten star ljubljanski meščan, urar
1975 I  |              slavni", če je že malo starejši. Če je pa zraven še kak
1976 II |            kogar le živa domišljija stavi v ta ali oni stan človeškega
1977 III|          pesnikov, ki se nam v vsem stavijo v zgled. Take lirike, o
1978 I  |        povsod. Krompir, pravijo, je steber in podpora naši deželi;
1979 II |            čuti ko drugi ljudje. ~V stekleno cev, ki nam ima kazati ali
1980 II |     lastnost, da se krči v mrazu in steza v gorkoti; ali živo srebro
1981 IV |             naredil pesem, in izmed sto bralcev njegovih jih bo
1982 VI | karakteristična, ampak: zidovi, kar stoji v originalu. To opominja
1983 III|           zaspano gleda, zdihuje in stoka. Ko bi ga pa kdo vprašal,
1984 II |             zemlja ne rodi v vsakem stoletju! ~Kako pa človek ve sam,
1985 II |          žive in dorasle tako rekoč stopijo te podobe iz njegovega osrčja
1986 II |              da le dospe do srednje stopnje, kaj pa še, če hoče priti
1987 II |            čast, sami pa velikokrat stradajo kruha. ~V starih časih so
1988 VI |           človek pri nas še vedno s strahom in trepetom iti na tako
1989 V  |          torej hude, ostre, še celo strastne kritike, a kritike, ki pojde
1990 IV |            vidim velik ptičji zbor; strašen krik in hrup je med njimi --
1991 I  |            v vežo ali pa celo izpod strehe med nesveto drhal! ~Z eno
1992 II |          najlepši podobi; v njih se strinjata poezija in filozofija, lepoto
1993 V  |             nebu; vse jo je gledalo strmé, tako da so jih nazadnje
1994 V  |       takega povedati tudi po naše. Strmeli so nad novim "bardom", ki
1995 V  |       ukoreninil nikoli. ~Z veselim strmenjem so čuli Nemci v začetku
1996 II |       umetno ubrane in razdeljene v strofe in verze -- nimajo ne rim
1997 II |     javorovo za domačo rabo s tremi strunami, katere mu bodo pele vsaka
1998 I  |           pisal ti bom "sine ira et studio", zdaj z resno, zdaj s šaljivo
1999 II |         mislijo si z Juvenalom ... "stulta est clementia, cum tot ubique
2000 III|        nekoliko. Meni sicer o takih stvareh ne gre beseda, željo pa
2001 II |         prejel je od stvarnika neko stvarilno moč, da ti čuti dobé v njem
2002 IV |            Le tako se bosta njegova stvarjenja enako udeleževala um in
2003 IV |         življenja, ločita se tudi v stvarjenju pesmi dva glavna momenta,