Part

2004 V  |            je še dozorelo -- habent sua fata libelli! -- Slabo me
2005 II |           Et nos ergo manum ferulae subduxius" ... mislijo si z Juvenalom ... "
2006 IV |        potem bo pesem objektivna in subjektivna, splošna in individualna,
2007 III|           po navadi tako siromaške, suhe predmete. Tukaj vidiš borno
2008 V  |          osnaženi suknji iz rjavega sukna, z visokim, okornim zavratnikom,
2009 IV |      sleparsko "pavolo" med volno v suknjah in v srajcah med poštenim
2010 V  |            cerkvi v skrbno osnaženi suknji iz rjavega sukna, z visokim,
2011 V  |           brušenega meča, ne ostrih sulic in puščic, ne bojim se boja
2012 I  |             ustrežeš mu tudi, če ga svariš in mu praviš, katerih potov
2013 III|           za take stvari, kdor hoče svete dajati našim pesnikom --
2014 V  |          res učili otroci, kakor iz svetega pisma, vsega iz Homerja.
2015 V  |           da se potem še dolgo časa svetijo v temi. ~Najbolj po pravici
2016 V  |      potujčeni, ki zasmehujejo njih svetinje! ~Ali ni to lep stan? Blagor
2017 V  |          prikazal Nemcem kakor nova svetla zvezda na nebu; vse jo je
2018 I  |          bilo to moško, ko bi vesel svetlo stvar vtaknil v žep, skrbno
2019 V  |           tem ne, pa v drugem, pred svetom izkazati se -- tako bo imela
2020 II |         tistemu ukaželjnemu učencu, svetoval: Najprej "colegium logicum"! ~
2021 I  |            ozdravljen boš. ~Zato ti svetujem po lastni skušnji, vdaj
2022 VI |             sloboda je otéta ~ravno svoboda tukaj ni karakteristična,
2023 IV |        podobah: ko "pomlad razklada svoja čuda" in se napravlja poet,
2024 I  |           nekako všeč, vsaj ni bilo táko, kakršno se bere povsod;
2025 V  |         Veselil se bo, ko najde tak talent. Kakor vrtnar plemenito
2026 V  |            sveti. ~Tako bo ravnal s talenti; vsem pa bo prijatelj, oče;
2027 V  |         učiteljev prijazni obraz bo talentu sonce, dež in rosa njegovi
2028 I  |          zaideš na pota, po katerih tavajo do malega vsi naši sedanji
2029 VI |        nemirno in nazadnje nevoljno tavati sem ter tja kakor Noetov
2030 III|      globokosti, ne merijo se in ne tehtajo; dosti je, da jih je resnično
2031 VI |            to na stran! -- Kralj ni tekal okrog kakor neumen, bežal
2032 IV |        druga neprijetna prikazen -- telesna slabost! Imam namreč, hvalo
2033 IV |         dobra jetra in zdravo drugo telesno orodje -- le želodec mi
2034 IV |             pa na plesu lepo žensko telo, z gostimi črnimi, kodrastimi
2035 VI |            to še ni dovolj razloga; tembolj, ker si je gospod prelagatelj
2036 V  |             še dolgo časa svetijo v temi. ~Najbolj po pravici torej
2037 II |             postane le, ko pride iz temne tiskarne na beli dan! ~In
2038 IV |            nekoliko časa natihoma v temni zemlji skrito, da požene
2039 IV |          napravlja poet, da zapusti temno zidovje, ne bo jemal s seboj,
2040 VI |           pa ni k carju pristopila, temveč le moč, potentia -- "power"
2041 IV |            oda, ki pravi: Iustum et tenacem propisiti virum ... si fractus
2042 I  |             kmet to storil -- risum tenetes amici? ~Ali mi ne ravnamo
2043 VI |              Prijatelj, siva vsa je teorija -- Zeleno zlato je drevo
2044 V  |          časa: čern kert je prederl terdo perst (a gospod urednik
2045 V  |       okornim zavratnikom, kratkimi tesnimi rokavi in ozkimi vleki za
2046 VI |          Stran šesta: ~V napadu tem težav, nesreč in zlobe~pokorne
2047 I  |           po plevici, ali pletje je težavno in nehvaležno delo in nihče
2048 IV |           in prvi mu zleze z veliko težavo --- ker je obilega života --
2049 IV |          Pustil bo doma, karkoli ga teži, in hodil bo ven "z lahkim
2050 IV |        pridna čebela se bo vračal s težkim blagom obložen. In doma
2051 V  |      nemškem slovstvu. -- Kar se pa tiče zadnjega dela Koseskega,
2052 V  |             ne bom kakor potepuh in tihotapec pobiral tiho kamenje v ruto
2053 VI |          sonet s slovenskimi črkami tiskan, v katerem je zmešanih pet
2054 II |           je še nedolžna, dokler ni tiskana; pregreha postane le, ko
2055 V  |          pela še vsemu, kar je bilo tiskanega s slovenskimi pismeni, bodisi
2056 II |       postane le, ko pride iz temne tiskarne na beli dan! ~In ta je prva
2057 II |             Zaboga pa naj jih ne dá tiskati prej; saj slaba pesem je
2058 VI |             čisto prezrl (glej: vso tiso obilo hvalo, ki jo dajem
2059 VI |             nevoljno tavati sem ter tja kakor Noetov golobček --
2060 III|             rodilna moč, ki pokriva tla z veselo zelenjavo in vzbuja
2061 V  |           navada, v oblake, prav ob tleh se plazi kakor obstreljena
2062 IV |        paglavci kadé listje namesto tobaka, stare ženice po mestih
2063 VI |          rečeno vse to v izvirniku! Toda dovolj za zdaj! Dalje pisati
2064 V  |        slabo dosegel ta svoj namen, tolažim se s pesnikom, ki pravi: "
2065 III|        prsih veselega roja sladkih, tolažljivih misli in čutov? Potolažena
2066 II |           nekoliko celo tistemu, ki tolče kamen ob cesti, pa bi je
2067 VI |            slavohlepje, ki je krivo tolike nesreče -- akoravno vsak
2068 V  |                saj moja sodba o tem tolikokrat in tako krivo sojenem pisalcu
2069 III|           goste visoke detelje -- s torbo pred zobmi! -- ~Predmet,
2070 II |           stulta est clementia, cum tot ubique Vatibus occuras,
2071 V  |         pravi Francoz -- da ne gre, toujours perdrix! Tako se je ta gotovo
2072 VI |          neumen, bežal je s svojimi tovariši v eno stran, in vedel je,
2073 V  |           ne bilo! Slišal sem enake tožbe že zdavnaj od drugih, ki
2074 III|           tega, naj sirota vpije in toži! -- saj ne gre tu za prid
2075 VI |             ljuti" -- kar je tužno (tožno) žalostno -- to ni ljuto,
2076 I  |           za to, kaj bi se silil in tratil svoje moči -- loti naj se
2077 II |            pesnikov kakor listja in trave, imajo pri raznih narodih
2078 VI |            morda vendar ne bo nihče trdil, da se našemu jeziku bolj
2079 II |           vem, kateri krivoverci so trdili nekdaj ali pa še trdijo,
2080 V  |        imela njihova narodna zavest trdno podlago in njihov narodni
2081 V  |         rajši ko črešnje. Pisal sem trdovratno do zadnjega časa: čern kert
2082 II |           javorovo za domačo rabo s tremi strunami, katere mu bodo
2083 IV |     perutnice in zdajci -- kakor bi trenil -- razkropi se pogumna drhal! ~
2084 VI |           nas še vedno s strahom in trepetom iti na tako delo -- naj
2085 VI |           verzi v originalu! ~Stran tretja: ~Očitanje pohlepa dik nastrán~
2086 III|            sem pustil med drugim in tretjim pismom tako nespodobno dolg
2087 III|          srcu. ~Slovenec, Slovenka, Triglav, Sava, Slovenija, domovina --
2088 V  |             naj se ne usedejo kakor trmasti otroci sredi ceste, nevoščljivo
2089 V  |        začetku nove besede, pogumne trope in izvirne podobe, dejali
2090 III|          bleščečih podob, predrznih tropov in figur; brez ovinkov,
2091 VI |            beseda zlat ni tu že več tropus, da je že popolnoma izgubila
2092 III|             hvalo redé ob srenjskih troških! ~
2093 II |           po vrsti, kakor so hiše v Trsti". Vprašali bomo torej, ker
2094 III|        vidiš borno kočo, "zvezano s trto, s kolom podprto", kakor
2095 V  |            vsi bratje na svetu, ter trudili se bodo po svoji moči, če
2096 II |            se mora učiti, vaditi in truditi se, da le dospe do srednje
2097 II |             šele razvijati z mnogim trudom. ~Kralj David je bil ustanovitelj
2098 V  |          veliko posnemovalcev. Cela truma se jih je bila usula za
2099 V  |       malega rodil, ~ne da bi zá-se tú al tam slovélo, ~al da od
2100 II |             Pesnik ni kaka posebna, tuja prikazen -- ravno tiste
2101 V  |          ali morebiti k njim, ki so tujci ali pa potujčeni, ki zasmehujejo
2102 II |         človeško čutilo ne sme bitu tuje njegovemu srcu. Komur ne
2103 V  |               veselili se bodo tudi tujega napredka; saj smo si vsi
2104 I  |            še višjega stanu -- omne tulit punctum! ~Kolikor morem,
2105 IV |          nejevoljno godrnjaje: Noli turbare circulos meos! ~Ali dragi
2106 VI |             tužni, ljuti" -- kar je tužno (tožno) žalostno -- to ni
2107 II |          zgledih? ~Jezik je pesniku tvarina in orodje; mora ga torej
2108 V  |            je znano, da so nekatere tvarine, ki se, če dolgo ležé na
2109 I  |           po našem mladem slovstvu. Tvoja zdrava pamet, tvoje blago
2110 I  |       vendar le vse zastonj. ~Da pa tvoji želji vendar in morebiti
2111 II |            toliko potrebna, kdor se ubija po tej solzni dolini; treba
2112 II |       stulta est clementia, cum tot ubique Vatibus occuras, periturae
2113 I  |             kakor vse tiste njihove uboge ograje, varuje mladost in
2114 IV |      namesto čvrste, zdrave stvari, ubogi Wagnerjev homunculus, ki
2115 III|        misel, vsak krepki čut. Tako ubogo pevče nima srca ne za žalost
2116 II |           dasi te pesmi niso umetno ubrane in razdeljene v strofe in
2117 V  |             vse narode -- da naj se uče od njih in posnemajo, kar
2118 V  |      priložnosti, ne samo poučevati učencev v materinem jeziku tako,
2119 V  |             gimnazija, morali bi se učenci že naprej veseliti, in ko
2120 II |         Mefisto tistemu ukaželjnemu učencu, svetoval: Najprej "colegium
2121 V  |             mi praviti, kako je vaš učenik govoril o priložnosti o
2122 V  |           je treba sonca in moče -- učiteljev prijazni obraz bo talentu
2123 II |             razodenja seveda v njih učitelji niso mogli dajati učencem
2124 VI |          velikega požara, ki je bil udar enemu (Napoleonu) -- vsem
2125 V  |       Klopstock na Nemškem, tako je udaril Koseski pri nas prvi na
2126 V  |        osebo! Ko bi se pa bilo kdaj udariti za resnico, za čast domovine,
2127 II |            ginil, naj še tako močno udarja po zlati svoji liri, kakor
2128 IV |            njegova stvarjenja enako udeleževala um in srce; srce pri vživanju --
2129 VI |              pravo sračje gnezdo -- udique conlatis membris! -- Za
2130 V  |         zvijačami sva nekoliko šele uganila, kaj hoče reči njegova muza;
2131 V  |          Koseskega; premišljujem in ugibljem -- vse zastonj! Kako je
2132 III|         klopeh. In tako se je lovec ujel v svojo past; glejmo, kako
2133 IV |      poročili, kdo je padel, kdo je ujet, kdo v žitu leži in kdo
2134 II |           bi bilo treba nikakršnega uka, nikakršne vaje? In kaj
2135 II |       človek, kakor Mefisto tistemu ukaželjnemu učencu, svetoval: Najprej "
2136 V  |            v ljudstvu pak se ni bil ukoreninil nikoli. ~Z veselim strmenjem
2137 V  |         močmi po dolgem ugibanju in ukrepanju, z mnogoterimi kombinacijami,
2138 II |              Hodili so zamakneni po ulicah v dolgi beli halji do petá,
2139 III|            in zopet tu raztrganega, umazanega paglavca, ki nemarno vznak
2140 I  |          mlake ter si ne oskruni in umaže duše in telesa! ~Nekdaj
2141 VI |         tistih verzov, ki jih nisem umel brez izvirnika, ki pravi
2142 V  |         ponižanega in približanega, umeli tudi tisti, katerim je bil
2143 V  |             je ravno jaz tako slabo umem Koseskega, to se mi zdi
2144 VI |        našemu jeziku bolj prilegajo umetne laške stance kakor pa prosti
2145 VI |            je tako rekoč zrastena z umetnim delom, tako da se ne more
2146 I  |             lastni skušnji, vdaj se umetnosti, vdaj se poeziji, saj ona
2147 II |        pesnikove. Da me pa krivo ne umeš, moram ti tukaj še enkrat
2148 II |             po mestu; pri Nemcih pa umirajo od gladu. Pri nas Slovencih
2149 IV |            v zeleno hití", tu pa se umiri in očisti s časom in, kakor
2150 I  |          dežela potrebuje delavcev, umnih, pridnih delavcev povsod.
2151 IV |    homunculus, ki ne more živeti ne umreti. Ko seme pade v rodovitno
2152 V  |             pa vaš kritik popolnoma uničil na en mah, kakor bi petelinu
2153 VI |        quidvis, simplex dumtaxat et unum. Potem ne bo prisiljeno
2154 III|        Potolažena je božja jeza --- upadajo vode, iz njih vstaja zemlja,
2155 IV |        vratu, potem pa si ni nobena upala izročiti nevarnemu nasprotniku
2156 I  |           pa zraven še kak učitelj, uradnik ali pa še višjega stanu --
2157 V  |            star ljubljanski meščan, urar ali rokavičar v nedeljo
2158 VI |             ponižno prošnjo gospodu uredniku "Novic", naj ga natisne --
2159 I  |        daljša življenje! Vadi se in uri, dokler je čas, da ti bo
2160 V  |             bodi drugje. -- ~Tistih uric, ki so tako skopo odmerjene
2161 VI |            log? Morda pa vendar ne: urwald -- kar bi moralo stati tukaj --
2162 V  |             moč dohiteti, naj se ne usedejo kakor trmasti otroci sredi
2163 IV |              Tu ni, da bi se človek usedel in v roke vzel, česar je
2164 III|       slovstvo morda vendar ni kaka usmiljena naprava, kaka bratovščina,
2165 III|             edini odgovor njegov na usmiljeno vprašanje! -- ~Sentimentalnost --
2166 IV |           na lepem papirju v rdečem usnju in z zlato obrezo in misli,
2167 II |             raznih narodih različno usodo. Pri Francozih se v svojih
2168 II |  vojskovodje in poslance; s katerim uspehom, o tem seveda molči zgodovina! ~
2169 II |         trudom. ~Kralj David je bil ustanovitelj preroške šole za nadepolne
2170 I  |           tudi drugod; ali da se ji ustavljajo tudi drugi možje, med njimi
2171 V  |            so pa sitneži, ki jim ni ustreči! Da pa se človek, ki se
2172 V  |            da z njim ne bom nikakor ustregel našim veljakom, prvič že
2173 I  |         vendar in morebiti še bolje ustrežem, hočem ti, kakor vem in
2174 I  |          veš pokazati pravega pota, ustrežeš mu tudi, če ga svariš in
2175 III|        kakor jo ima že vsak naravno ustvarjeni človek. Saj njemu ni treba
2176 V  |           Cela truma se jih je bila usula za njim, sčasoma pa jih
2177 IV |           prilik in podob; kadar pa utegneš, pregleduj jih in prebiraj
2178 IV |            rame -- z ram na plot -- utrga jabolko, vtakne ga mirno
2179 IV |       znamenje -- nezaupnosti. In v ušesih mi zveni tista krepka Horacijeva
2180 I  |    povzdiguje srce vsakemu, kdor jo uživa s preprosto, čisto dušo;
2181 V  |          namesto množica -- množ in vad -- namesto navad. ~Da pa
2182 I  |          lepša in daljša življenje! Vadi se in uri, dokler je čas,
2183 II |         svojim; učili pak so jih in vadili in pripravljali za njih
2184 V  |           sta jim bili podlaga vseh vaj in nalog! Ali od Iliade
2185 II |          nikakršnega uka, nikakršne vaje? In kaj mislimo, da tisti
2186 IV |           bobni kalen po skalah ter vali s seboj kamenje in korenine
2187 IV |        kakor pravi dalje pesnik: ~V valovih sonce in luna migljá,~nad
2188 V  |     prijateljev, sovražnikov se bom varoval že sam! ~Taki prijatelji
2189 V  |           pravici zdihovati: Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov
2190 I  |         tiste njihove uboge ograje, varuje mladost in ji brani, da
2191 III|     Adparent rari nantes iu gurgite vasto." ~Kdor ima srce in razum
2192 II |           clementia, cum tot ubique Vatibus occuras, periturae parcere
2193 V  |           mi pišeš o slovenščini na vaši gimnaziji, to je res žalostno,
2194 V  |           žalostno je, kar slišim o vaših slovenskih nalogah. Pri
2195 V  |             pepéla da b' imelo, ~ki včasih njivi ploda mnogo dá. ~In
2196 II |            Glasniku? Kaj ti je neki vdihnilo to čudno misel? -- Zdi se
2197 I  |          človek ne pripravi lahko v večjo sitnost, kakor če mi z ginljivim
2198 III|             ni bila tedaj preprosta vejica željno čakajočemu očaku
2199 VI |            v seči pa poje penica na vejici čepé poleg svojega gnezda.
2200 I  |        besedo, kakor mi bosta ravno velevala moja volja in pa -- vreme!
2201 II |          komur je petje dano, kakor veli nemški pesnik. Ali pa še
2202 V  |         vzdigoval tako krepko, tako veličastno kvišku, kvišku -- da se
2203 IV |              V drugi prikazni vidim velik ptičji zbor; strašen krik
2204 II |             v čudovito zvezo; takih velikanov zemlja ne rodi v vsakem
2205 II |        pride, da bi govoril o takih velikanskih prikaznih, kakršne so n.
2206 VI |      originalu. To opominja človeka velikega požara, ki je bil udar enemu (
2207 II |           pameti treba, da se vlada veliki -- svet, je pač nič treba
2208 V  |             Koseski pri nas prvi na véliki zvon, da je dal mogočen
2209 III|              to je pa pri meni le o velikih praznikih. ~To pa je že
2210 V  |         Nemci o svojem Klopstocku z velikim, spodobnim spoštovanjem --
2211 V  |          bom nikakor ustregel našim veljakom, prvič že zato ne, ker Prešeren
2212 II |           srebro -- zakaj ravno to, vemo vsi; vsaka reč ima sicer
2213 IV |        karkoli ga teži, in hodil bo ven "z lahkim srcem in lahko
2214 II |          zlatom zarobljeni, lovorov venec imajoč krog glave in zlato
2215 IV |         rasti je take kakor miloška Venera -- rad bi stvarnika hvalil
2216 I  |              da mi ne podere sladke vere? Ne tako! Če sam takih reči
2217 VI |             sam, ko je prevajal kos Vergilijeve Eneide. ~Ne enega ne drugega
2218 I  |             tam razderem kako staro vero; če se ti bo tu pa tam zdelo,
2219 VI |             beseda! Kako se beró ti verzi v originalu! ~Stran tretja: ~
2220 V  |         glasove zdaj žalostne, zdaj vesele, glasove, ki mu vzbujajo
2221 V  |        svojimi srečnimi predniki -- veselili se bodo tudi tujega napredka;
2222 V  |               Nekaj me je pa vendar veselilo pri tem branju, namreč to,
2223 III|           kar čuti, da se jokamo in veselimo z njim, ne bo mu treba iskati
2224 III|       rodilna moč, ki pokriva tla z veselo zelenjavo in vzbuja zopet
2225 III|     življenje, človeštvo; rešena je vesoljna priroda! Glej, to ti je
2226 III|            najde v zmanjšani podobi vesoljni svet; veselje in žalost,
2227 II |        mladost in ljubezen prešinja vesoljno naravo; komur ne poka srce,
2228 VI |         tega se je bilo tudi držati vestnemu prelagatelju; saj ne pozabímo
2229 V  |          njegova muza; a še zdaj ne veva, ali sva pravo zadela. Naš
2230 VI |          potem se bo vse zlágalo in vezalo -- denique sit quidvis,
2231 I  |             sedež ter umakniti se v vežo ali pa celo izpod strehe
2232 VI |                                     VI  Pišeš mi, da pričakujejo
2233 VI |             čisto drugače zasuknil (vide: bobova slama!), nekatere
2234 III|             kakor bomo bolj natanko videli pozneje, da njihove pesmi
2235 VI |       stanca polna --; to pa, kakor vidimo, ni pomnoženje, ravno tako,
2236 IV |            da se ravno zdaj, v tako viharnem, tako pomenljivem času pečam
2237 V  |          oči v oči -- gorjače pa ne vihtim rad in nikdar ne bom kakor
2238 II |          modrica, boginja petja, -- vila, muza in kakor sicer še
2239 VI |           nima drugega pomena kakor virtus; ta pa ni k carju pristopila,
2240 IV |         Iustum et tenacem propisiti virum ... si fractus illabatour
2241 III|             kakor krava sredi goste visoke detelje -- s torbo pred
2242 II |             in pripravljali za njih visoki poklic. ~Da, kdor hoče biti
2243 III|            predmeti se ne cenijo po visokosti in globokosti, ne merijo
2244 V  |         zvonov glas, kdo bi tajil! "Vivas voco, mortuos plango, fulgura
2245 IV |       kraljevega orla! Kar zašumi v višini nekaj in na pogumni zbor
2246 VI |       zemlji pusto, grenko je, ~vse vkloni se ti duši tako zmožni, ~
2247 V  |            tesnimi rokavi in ozkimi vleki za pestjó, s katere sta
2248 III|       poezijo, če jih pesnik ne zna vliti v tako podobo, da se bolj
2249 I  |             pa še celo slamo zrežem vmes, da bo le več videti. --
2250 III|     prikazni sta v neki notranji in vnanji zvezi; druga časi iz druge
2251 V  |             tem tolikanj večja žeja vnela -- zopet po Abúni Solimanu.
2252 V  |          glas, kdo bi tajil! "Vivas voco, mortuos plango, fulgura
2253 VI |            kozarcu, kdor mu prilije vodé. Tako je gospod prelagatelj,
2254 VI |      izvirnega jezika. To je n. pr. vodilo Schillerja, kakor pravi
2255 VI |         njega. ~Ravno tako ni mogle voditi tukaj gospoda prelagatelja
2256 VI |         človek, če ti je mogoče! ~V Vöslavu 16. majnika 1868. ~
2257 IV |        ostri zimski sever ob hišnem voglu -- takrat bo začelo buditi
2258 VI |       dovolj; vsaj bralec, ki ni po vojaško izobražen, ne bo pogrešal
2259 II |            tem, da jih je volilo za vojskovodje in poslance; s katerim uspehom,
2260 III|           in sicer najbolj sloveči, volijo po navadi tako siromaške,
2261 II |       častilo celo s tem, da jih je volilo za vojskovodje in poslance;
2262 I  |           bosta ravno velevala moja volja in pa -- vreme! Zbogom! ~
2263 II |          svet -- ni imel ne časa ne volje, da bi se bil veliko pečal
2264 VI |          ravno skusil, tako malo po voljni našim možem -- naj me tu
2265 I  |            o začetnik, ki ima dobro voljo, lahko posnemal to -- ogibal
2266 IV |       nosimo sleparsko "pavolo" med volno v suknjah in v srajcah med
2267 V  |      pesnikom, ki pravi: "In magnis voluisse sat est". Če sem pa zares
2268 V  |       primerjali Koseskega nemškemu Vossu, ki si je zaslužil s svojimi
2269 II |       Francozih se v svojih kočijah vozarijo po mestu; pri Nemcih pa
2270 V  |      doseglo ga! ~Bog daj, Bog daj, voščimo tudi mi; skromneje se skoraj
2271 I  |            povzdigniti glas -- glas vpijočega v puščavi: Bratje, iz te
2272 III|           in stoka. Ko bi ga pa kdo vprašal, kaj mu je pravzaprav, molče
2273 II |             kakor so hiše v Trsti". Vprašali bomo torej, ker govori,o
2274 V  |            prej previsok! ~S svojim vprašanjem, kaj mislim o Koseskem,
2275 IV |             Govoriti nama je zdaj o vprašanju, kako naj se poje -- ali
2276 IV |           kakor pridna čebela se bo vračal s težkim blagom obložen.
2277 IV |        zvonec privezati mačku okrog vratu, potem pa si ni nobena upala
2278 III|        zaspi -- in z njim milovanja vredni bralec! -- Če pa tudi najde
2279 I  |        druži teh dveh lastnosti, ni vredno tega imena. Ali kritike
2280 I  |        velevala moja volja in pa -- vreme! Zbogom! ~
2281 I  |           bi gredoč, nam o tej reči vrgel kako zrno, ki je pa palo
2282 I  |            kako se v njeno svetišče vrivajo krivi duhovniki in preroki,
2283 IV |            katerih rada glava boli; vrniva se zopet k našim mladim
2284 II |           razdeliti in govoriti "po vrsti, kakor so hiše v Trsti".
2285 V  |             iz nje ne poznam le ene vrstice. Vendar pa si upam dvomiti,
2286 IV |           zdaj vidim pred seboj lep vrt -- z visokim plotom zagrajen,
2287 V  |             najde tak talent. Kakor vrtnar plemenito rastlino ga bo
2288 IV |         visokim plotom zagrajen, na vrtu drevesa z zapeljivimi, žarečimi
2289 IV |           imenitne reči, ki se zdaj vrše; kriva mi je tega druga
2290 V  |             pogovarjamo o ne samo o vsakdanjih, ničemurnih rečeh, ampak
2291 IV |          tako rekoč za delavnik, za vsakdanjo rabo. Kmečki paglavci kadé
2292 I  |             Slovenci srečnejši mimo vsakega drugega izobraženega naroda;
2293 II |          velikanov zemlja ne rodi v vsakem stoletju! ~Kako pa človek
2294 VI |             delo, ki ima sicer lepo vsebino, a v slabi obliki, da potemtakem
2295 V  |            časa se je hvala pela še vsemu, kar je bilo tiskanega s
2296 III|               upadajo vode, iz njih vstaja zemlja, zemlji se je povrnila
2297 IV |           na plot -- utrga jabolko, vtakne ga mirno v žep ter se, kakor
2298 I  |            ko bi vesel svetlo stvar vtaknil v žep, skrbno jo hranil
2299 II |          navadni ljudje -- profanum vulgus -- in o prvem pogledu ne
2300 II |         podala "zlato liro", naj jo vzame in nese k zlatarju ter jo
2301 V  |            ni še nihče oglasil! -- ~Vzbudil je bil Klopstock, kakor
2302 III|           tla z veselo zelenjavo in vzbuja zopet ptičje petje; rešeno
2303 V  |         zdaj vesele, glasove, ki mu vzbujajo sladko domotožnost, kakor
2304 V  |            novim "bardom", ki se je vzdigoval tako krepko, tako veličastno
2305 IV |             človek usedel in v roke vzel, česar je treba za pisanje,
2306 V  |             Klasju", ki ga je slana vzela, preden je še dozorelo --
2307 II |             morda malo preveč zares vzeli tisti Horacijev "furor poeticus"
2308 II |        izročila "zlato liro", ki jo vzemó kakor na dolgu brez kake
2309 V  |             kar je v zgled iz njega vzetega in natisnjenega v Novicah.
2310 III|      umazanega paglavca, ki nemarno vznak ležé gloje suho kruhovo
2311 III|           bi bilo, ko bi se pokonci vzpel, z glavo otresnil ter dejal,
2312 III|             je po naravnih postavah vzrastla in razvila se iz čisto drugačnega,
2313 IV |    udeleževala um in srce; srce pri vživanju -- um pri skladanju. Le
2314 IV |        čvrste, zdrave stvari, ubogi Wagnerjev homunculus, ki ne more živeti
2315 V  |             malega rodil, ~ne da bi zá-se tú al tam slovélo, ~al da
2316 II |      Poslušal jih je le tu pa tam v zabavo in prebavo. ~Tudi dandanašnji,
2317 II |            poštenemu -- sovražniku. Zaboga pa naj jih ne dá tiskati
2318 III|           ni moči izhajati tako, so začeli počasi, strahoma lotili
2319 IV |           hišnem voglu -- takrat bo začelo buditi se in rojiti mu po
2320 VI |             ve pri nas, da ni dobro začenjati -- z brezglasnimi besedami. ~
2321 V  |        mnogih okoliših in zagovorih začenjaš mi praviti, kako je vaš
2322 VI |         reči, kakor je n. pr. takoj začetek: "Je bilo dneva po pultavski
2323 V  |           strmenjem so čuli Nemci v začetku nove besede, pogumne trope
2324 I  |           takó -- to takó; ali ne o začetnik, ki ima dobro voljo, lahko
2325 III|           se tako rada, posebno pri začetnikih prodaja za globoko čutilo.
2326 II |            govorili? Poskusi naj -- začne naj delati pesmi, kadar
2327 V  |            svoje dušne moči, da nam zacvete lepša prihodnost. ~Govoré
2328 V  |          kamenje v ruto in hajdi od zadaj po glavi! ~Kar sem rekel
2329 V  |         zdaj ne veva, ali sva pravo zadela. Naš pesnik namreč ne rabi
2330 II |           mora biti za vse, karkoli zadeva človeštvo, za njegovo revo
2331 VI |       plemeniti so bili vsi)! In pa zadnjič: "Ker misli, sodi, čuti."
2332 V  |             njegovega novega dela v zadnjih "Novicah" -- spravil si
2333 V  |              s katere sta izglodala zadnjo dlako "časa zob" in pa ostra
2334 VI |         prvotni pomen, meni vsaj ne zadostuje; po moji misli je Goethe
2335 V  |          spravil si me res v veliko zadrego; ne da bi ne vedel kaj reči --
2336 I  |            se ne pleve njiva, kmalu zaduši plevel blago setev in pokrije
2337 I  |          tako da nazadnje se bo vse zadušilo in zatrlo! ~To govorjenje
2338 I  |            dano, da ga, ko te misli zadušiti čut, izliješ v pesem --
2339 I  |          mladost in ji brani, da ne zagazi v mlake ter si ne oskruni
2340 VI |           zlato je drevo življenja! Zagovarjanje, češ da beseda zlat ni tu
2341 V  |     strahoma, po mnogih okoliših in zagovorih začenjaš mi praviti, kako
2342 IV |             vrt -- z visokim plotom zagrajen, na vrtu drevesa z zapeljivimi,
2343 II |            kakor na dolgu brez kake zahvale. Le eden je bil, kakor nam
2344 IV |       videti, svojemu pomagaču lepo zahvaljuje. Ta pa se huduje in preti
2345 I  |         potov naj se ogiblje, da ne zaide. Tako mislim tudi jaz tebi
2346 I  |               te so mi porok, da ne zaideš na pota, po katerih tavajo
2347 I  |            pravega, čistega veselja zajema človek iz tega neusahljivega
2348 V  |           pripravna, da bi se vedno zajemalo iz nje kakor iz neusahljivega
2349 II |              njegove najbolj skrite zaklade. Saj ima človek časi misli
2350 VI |        nikakršnih, vsaj ne pametnih zakonov. Obliko je tako rekoč zrastena
2351 I  |           volji ljudem, ne v starem zakonu ne v novem! Vsak si je poiskal
2352 II |          človek, zlasti pa kadar je zaljubljen, dela pesmi na tihem, po
2353 V  |            v pratiki! In nato mi pa založi še eno, govoreč, da sem
2354 II |         praznično obleko. Hodili so zamakneni po ulicah v dolgi beli halji
2355 II |             ali tam kake zdražbe in zamere. ~Najprej bom moral svojo
2356 V  |     pričkali! A s tem nočem nikakor zametavati prestavljavcev. Prestavljavci
2357 V  |           bolj negativna ~kar modró zamolčí, to mojstra nam kaže pisave -- ~
2358 III|            zeleno zelišče, zatre in zamori ta kužna bolezen vsako zdravo
2359 III|         videti, prepevali bodo tudi zanaprej: ljubezen in pa -- vino.
2360 III|            nji razčesne, in namesto zanemarjenega paglavca -- gizdalina, s
2361 V  |          ampak tudi o vsem, karkoli zanima omikanega človeka, in to
2362 IV |         zagrajen, na vrtu drevesa z zapeljivimi, žarečimi jabolki; bližata
2363 VI |        jasno, mlado nebo nad menoj! Zapeljivo se mi prilizuje in mi boža
2364 VI |             prepričal vsak, ki bere zaporedoma izvirnik in prevod! -- Govoreč
2365 V  |           toliko narodnega duha, ko zapuste gimnazijo. -- O kako lepo
2366 IV |            in se napravlja poet, da zapusti temno zidovje, ne bo jemal
2367 II |          poka srce, ko sliši otroka zapuščenega ihteti in jokati se na materinem
2368 I  |     Postaviti bo treba nanovo kvas! Zarežali se bodo nad njim: Kdo pa
2369 II |             halji do petá, z zlatom zarobljeni, lovorov venec imajoč krog
2370 V  |           nikakor ne mislim kratiti zaslužene slave; in ko bi spreobrnile
2371 V  |            nemškemu Vossu, ki si je zaslužil s svojimi predstavami lepo
2372 V  |          tujci ali pa potujčeni, ki zasmehujejo njih svetinje! ~Ali ni to
2373 V  |         spanja zbudil marsikaterega zaspanca. ~Lep je zvonov glas, kdo
2374 III|          ogovarja bledo luno, ki ga zaspano gleda, zdihuje in stoka.
2375 III|       ziblje med enim in drugim, da zaspi -- in z njim milovanja vredni
2376 V  |            na papir. ~Zdim se v tej zastarani pisavi samemu sebi kakor
2377 V  |  dandanašnji je Klopstock popolnoma zastarel; v ljudstvu pak se ni bil
2378 VI |           mojem spisu čisto drugače zasuknil (vide: bobova slama!), nekatere
2379 V  |     prijatelj, oče; k njemu se bodo zatekali zaupljivo v svojih potrebah
2380 IV |       lepega, poštenega, dragega in zatorej redkega na svetu, vse se
2381 III|           ali slana zeleno zelišče, zatre in zamori ta kužna bolezen
2382 I  |             kakor če mi z ginljivim zaupanjem izroči svoje mlade pesmi
2383 V  |            k njemu se bodo zatekali zaupljivo v svojih potrebah in nadlogah;
2384 V  |            bo imela njihova narodna zavest trdno podlago in njihov
2385 III|      naprava, kaka bratovščina, kak zavod, kjer se onemogli mladi
2386 III|          enega moža, ki je pa ravno zavoljo tega trpel veliko preganjanja.
2387 V  |           sukna, z visokim, okornim zavratnikom, kratkimi tesnimi rokavi
2388 V  |       drugačnega. Moj nasprotnik mi zavrne na to; Tista kritika je
2389 IV |            stran se zmaga nagiblje: zavrnem ga nejevoljno godrnjaje:
2390 IV |         samega kraljevega orla! Kar zašumi v višini nekaj in na pogumni
2391 I  |            nikdar ne bodo prišli do zaželenega slovstva; -- od kod torej
2392 V  |           izgubé besedice. Tu bi se zbirali kakor okrog domačega ognjišča ,
2393 I  |          moja volja in pa -- vreme! Zbogom! ~
2394 III|           najbolj pripravni, da nam zbude take misli in čute, kakršne
2395 III|           iz bolne glave; dosti, da zbudé v bralčevih prsih celo vrsto
2396 V  |     slovenski domovini in iz spanja zbudil marsikaterega zaspanca. ~
2397 V  |            lovor; ko pa posije dan, zbudili se bomo na bobovi slami. ~
2398 IV |             kraguljeve perutnice in zdajci -- kakor bi trenil -- razkropi
2399 II |        colegium logicum"! ~Te se mi zde v kratkem poglavitne lastnosti
2400 VI |        ravno ta mera zanj pripravna zdela -- tega se je bilo tudi
2401 VI |              ottave rime" pripravne zdele Byronu za svojega Mazepo,
2402 III|             proti nebu -- in globok zdihljaj je edini odgovor njegov
2403 V  |           in Koseski sme po pravici zdihovati: Bog me varuj mojih prijateljev,
2404 III|          luno, ki ga zaspano gleda, zdihuje in stoka. Ko bi ga pa kdo
2405 V  |      življenju pritisnil na papir. ~Zdim se v tej zastarani pisavi
2406 III|                  Sentimentalnost -- zdravi Slovenec še besede nima
2407 I  |              ima pa v sebi še drugo zdravilno, rešilno moč za tistega,
2408 II |            da ne bo tu ali tam kake zdražbe in zamere. ~Najprej bom
2409 V  |          prvi tisti list Noviški. Z združenimi močmi po dolgem ugibanju
2410 VI |              Pri tem pisanju se bom zdrževal, kolikor moč, vse porednosti
2411 III|              tam lepih belih hiš, z zelenimi "polkni", tukaj lepe junice,
2412 IV |          delal zunaj, sredi cvetja, zelenja in ptičjega petja "mične
2413 III|             ki pokriva tla z veselo zelenjavo in vzbuja zopet ptičje petje;
2414 IV |           njem pomlad z vsem svojim zelenjem, cvetjem in ptičjim petjem!
2415 III|          kakor rja ali slana zeleno zelišče, zatre in zamori ta kužna
2416 I  |          žal, da imamo toliko takih zgledov! Nikar se ne pohujšuj, če
2417 I  |          imeti svojo književnost po zgledu drugih narodov ali ne. Če
2418 IV |             mi pride na misel tista zgodba, ko so bile sklenile miši
2419 IV |           loči od prave. In tako se zgodi tolikrat, da ta in oni kupi
2420 I  |          stvar, kako bi me včasi ne zgrabila pravična jeza, ko vidim,
2421 V  |             mater, ki poje detetu v zibeli! -- ~Klopstock se je bil
2422 III|           ne za veselje; dremaje se ziblje med enim in drugim, da zaspi --
2423 II |        Šteje zvezde ponoči, gradove zida v obleke, sprehaja se ob
2424 IV |        Nihče ne bo kamenja lomil in zidal ob enakem času. Gorski potok,
2425 VI |             karakteristična, ampak: zidovi, kar stoji v originalu.
2426 IV |    napravlja poet, da zapusti temno zidovje, ne bo jemal s seboj, česar
2427 II |             lepe podobe ogledovati, zijati in modrijane, govornike,
2428 IV |             mu po prsih -- zunaj bo zima -- v njem pomlad z vsem
2429 IV |           ko bo zunaj žvižgal ostri zimski sever ob hišnem voglu --
2430 V  |             se, žalibog! nikakor ne zlaga s tem, ker so pisali moji
2431 VI |          barvami -- potem se bo vse zlágalo in vezalo -- denique sit
2432 II |            lepe plesalke -- pri tem zlahka živečem ljudstvu so imeli
2433 II |           od Merkurjevega sina.  Le zlata lira je še ostala našim
2434 II |          tako pohleven, da ni hotel zlate, ki se mu je ponujala kakor
2435 II |             še tako močno udarja po zlati svoji liri, kakor pravi
2436 II |         dolgi beli halji do petá, z zlatom zarobljeni, lovorov venec
2437 IV |        prikloni se drugi in prvi mu zleze z veliko težavo --- ker
2438 IV |           lica kakor bi kri v mleko zlil, usta rdeča ko binkoštna
2439 IV |       pokazal in na katero stran se zmaga nagiblje: zavrnem ga nejevoljno
2440 VI |            ki, peštvo, druge sile~k zmagavnemu so caru prestopile. ~Krepost
2441 III|        resnici pesnik, ondi najde v zmanjšani podobi vesoljni svet; veselje
2442 III|          dejanju kakor pa v pesmi! ~Zmernost, pohlevnost, potrpežljivost
2443 II |             opomniti, da govorim tu zmerom le o liričnih poetih. Na
2444 III|           nima za to čudno, neslano zmes -- in Bog daj, da bi mu
2445 I  |               Kaj pa bo iz tega? Te zmesi ne bo mogel prodati, da
2446 VI |         črkami tiskan, v katerem je zmešanih pet ali šest različnih podob,
2447 VI |         vsem z neba grom. ~"Do dobe zmot!" -- se ima tu misliti francoska
2448 I  |          med drugo kamenje! ~Velika zmota je misliti, da kritika koga
2449 VI |          vse vkloni se ti duši tako zmožni, ~ko pred ob reči polki
2450 II |           se mora in vaditi. Nobene zmožnosti človek ne prejme dovršene
2451 VI |             napaka, čisto spremenil značaj izvirne pesmi. To pa gotovo
2452 VI |            mu ne premenilo tolikanj značaja. Izvoljena mera pa je silila
2453 I  |              hočem ti, kakor vem in znam, po priložnosti nekoliko
2454 IV |    nevarnemu nasprotniku to glaseče znamenje -- nezaupnosti. In v ušesih
2455 VI |            To je pa tudi edina meni znana taka napaka v pravih poetih;
2456 IV |         stvarnik -- njena lepota je znesena od vseh strani, kakor sračje
2457 IV |            zdaj narejenih na svetu, znesle na en kup in bi se ločile
2458 V  |        izglodala zadnjo dlako "časa zob" in pa ostra ščet! Tako
2459 V  |           nosim namesto črevljev in zobljem češnje rajši ko črešnje.
2460 III|             detelje -- s torbo pred zobmi! -- ~Predmet, ki je bil
2461 VI |       zakonov. Obliko je tako rekoč zrastena z umetnim delom, tako da
2462 III|         kdaj ponevedoma kako misel, zrezlja jo na drobne kosce in jo
2463 I  |       ljuljko, ali pa še celo slamo zrežem vmes, da bo le več videti. --
2464 V  |          pojde reči do jedra, da se zve in pokaže resnica -- vsi
2465 IV |         nezaupnosti. In v ušesih mi zveni tista krepka Horacijeva
2466 I  |         slovenski pisatelj; kdor je zverižil toliko in toliko verzov,
2467 VI |           up in druge moči -- čudna zveza; ali pa se mora umeti morebiti:
2468 III|            Tukaj vidiš borno kočo, "zvezano s trto, s kolom podprto",
2469 II |        lepoto in resnica v čudovito zvezo; takih velikanov zemlja
2470 V  |            in raznimi filologičnimi zvijačami sva nekoliko šele uganila,
2471 IV |            ko so bile sklenile miši zvonec privezati mačku okrog vratu,
2472 V  |     marsikaterega zaspanca. ~Lep je zvonov glas, kdo bi tajil! "Vivas
2473 VI |            jih zna rabiti, resne in šaljive, pokazal je dovolj v svojem
2474 I  |       studio", zdaj z resno, zdaj s šaljivo besedo, kakor mi bosta ravno
2475 V  |        dlako "časa zob" in pa ostra ščet! Tako se je nosil tudi rajnki
2476 VI |         katerem je zmešanih pet ali šest različnih podob, kakor bi
2477 VI |            črte? Morda čete? ~Stran šesta: ~V napadu tem težav, nesreč
2478 III|          pod nebom in pod zemljo in širnem svetu. Kadar ga obide duh,
2479 III|             s srčnim veseljem mlade šivankarice v oknih pri mestnih krojačih! ~
2480 VI |             tako da se ne more brez škode ločiti od njega. ~Ravno
2481 V  |       pomaga, če se slepimo! To več škodi kakor koristi. Če bomo ravnali
2482 VI |        gospod prelagatelj s tem več škodil nego koristil. Res je včasi
2483 V  |           mi, da mu je zopet veliko škodilo prijateljstvo -- prvič z
2484 V  |            Zvezda ta je bila komet, šla je, kakor je prišla. Dandanašnji,
2485 II |           bil ustanovitelj preroške šole za nadepolne mladeniče.
2486 II |        sklanjalo "ribo" in "raka" v šoli. "Et nos ergo manum ferulae
2487 III|          reči, ki se jih ni učil na šolskih klopeh. In tako se je lovec
2488 I  |         duhovniki in preroki, ki se šopirijo in slepé ljudi! ~Kaj pa
2489 VI |             filolog. Med malenkosti štejem tudi take reči, kakor je
2490 VI |           verzov -- poslovenjenih v štirih dneh v ta namen namreč,
2491 VI |            namesto izvirnih prostih štirinogih jambov umetno italijansko
2492 III|             sprehajaje se ob sladko šumljajočem potoku, trga cvetice, iz
2493 V  |            tudi jaz učil sklanjati: žabo in ribo in raka in druge
2494 I  |           Kaj pa je korenina in vir žalostnega stanja našega pesništva? --
2495 IV |         vrtu drevesa z zapeljivimi, žarečimi jabolki; bližata se mestu
2496 V  |       učencem po tem tolikanj večja žeja vnela -- zopet po Abúni
2497 IV |          kamenja, črepinje in staro železje -- sicer človek ne bo izhajal.
2498 V  |        ploda mnogo dá. ~In tak izid želí sledeče délo, ~Bog daj,
2499 V  |        slabosti -- tako da si ga ne želimo drugačnega. Moj nasprotnik
2500 I  |           vse zastonj. ~Da pa tvoji želji vendar in morebiti še bolje
2501 III|        takih stvareh ne gre beseda, željo pa vendar smem izreči, da
2502 IV |       dandanašnji, treba je dobrega želodca, takega, kakršnega pravijo,
2503 IV |        listje namesto tobaka, stare ženice po mestih pijó cikorijo
2504 I  |            prvi, kakor na ribniškem ženitovanju. Difficile est satiram nom
2505 IV |       gledišču ali pa na plesu lepo žensko telo, z gostimi črnimi,
2506 III|      najprej napovedati ti bolezni, žgati in rezati mora bule in gobe,
2507 I  |             pa vse skupaj spravil v žitnico -- zrno in pleve, grašico
2508 IV |           padel, kdo je ujet, kdo v žitu leži in kdo je hrbet pokazal
2509 II |          njem življenje in obraz -- žive in dorasle tako rekoč stopijo
2510 II |          plesalke -- pri tem zlahka živečem ljudstvu so imeli pesniki
2511 I  |           se naši ljudje boje kakor živega ognja. Če le slišijo to
2512 II |            torej, da čuti, in sicer živeje čuti ko drugi ljudje. ~V
2513 III|            pesnikih. V stari liriki živi ves drug duh kakor v novi,
2514 V  |           divne muze". Res dolgo že živim v tujem nemškem mestu, zato
2515 V  |             Očitalo se mi je, da za življenjepis prvega našega pesnika nisem
2516 IV |           težavo --- ker je obilega života -- na krepka rame -- z ram
2517 IV |           celo ob času, ko bo zunaj žvižgal ostri zimski sever ob hišnem