Part

  1 1 |            časa, in ne mirnega časa je preteklo, kar si bral, mladi
  2 1 |            ni več, naslednik njegov je "Zvon". Tukaj se mi zdi
  3 1 |            nenadoma pretrgano, bilo je vse posvečeno duševnemu,
  4 1 |           sina "Glasnika", katerega je zdrževal v najslabših časih
  5 1 |        časih z vso svojo močjo, šel je kmalu za njim. Bil je rajnki
  6 1 |           šel je kmalu za njim. Bil je rajnki Janežič mož, kakršnih
  7 1 |           Janežič mož, kakršnih nam je najbolj potreba. Malo se
  8 1 |            najbolj potreba. Malo se je govorilo in pisalo o njem;
  9 1 |             tihem, skoraj pozabljen je delal v daljnem, najbolj
 10 1 |          slavo. Zadnje dni še moral je užiti marsikatero grenko!
 11 1 |     marsikatero grenko! Janežič nam je najlepši zgled čistega,
 12 1 |         votis! Posebno pa zapeljiva je človeku ta misel tukaj na
 13 1 |            kam sem zašel! Moja hiša je le iz papirja; veter potegne
 14 1 |           potegne čez noč in prazno je zjutraj mesto, kjer je stala
 15 1 |       prazno je zjutraj mesto, kjer je stala zvečer. Vendar pa,
 16 1 |             zvečer. Vendar pa, dasi je nova hiša iz tako lahkega
 17 1 |            po volji onim, za katere je postavljena? Saj, da bi
 18 1 |           porekó mimogredoči: Tukaj je dobro biti, tu noter stopimo,
 19 1 |            prilikah in podobah. Bil je čas, a tedaj sem bil mlajši;
 20 1 |        upanja, manj izkušenj -- bil je čas, ko sem želel imeti
 21 1 |     naravnost reči brez ovinkov: To je dobro, to slabo; to je lepo,
 22 1 |           To je dobro, to slabo; to je lepo, to grdo; to pa --
 23 1 |            pa -- smešno! ~Tisti čas je minil; izkusil in zvedel
 24 1 |            leta bova videla, kdo se je motil, ti ali jaz? ~Kak
 25 1 |            za odrastle ljudi, kakor je posebno mladina v višjih
 26 1 |      mladina v višjih šolah; tej pa je treba kazati sčasoma svet,
 27 1 |        kazati sčasoma svet, kakršen je, in pa zraven, kakršen bi
 28 1 |       krepča svoje moralne moči, to je znano vsem pametnim ljudem.
 29 1 |            Vem, kakih napadov se mi je nadejati in od kod. Če se
 30 1 |       skrivno željo imam, katero mi je pa malo težko povedati naravnost.
 31 1 |        povedati naravnost. Žalosten je vsakemu pravemu rodoljubu,
 32 1 |       vsakemu pravemu rodoljubu, ki je zraven tudi ljudoljub, današnji
 33 1 |       vsevprek! Na kateri strani pa je resnica? -- Na naši?, slišim
 34 1 |        straneh. Na kateri strani pa je bratovska ljubezen? Molčite? --
 35 1 |              Morda privabi -- in to je tista moja skrivna želja,
 36 1 |     otroških let, tudi katerega, ki je pozabil svojo mater, da
 37 2 |      obveljati tvoja beseda. "Zvon" je našel več pomoči kakor sem
 38 2 |          našel več pomoči kakor sem je pričakoval. Lepo jih je
 39 2 |             je pričakoval. Lepo jih je videti, kako se vrst‚ drug
 40 2 |        gospodične in gospe, ali kar je lepše: dekleta in žen‚;
 41 2 |              tu pa, če ne motim, se je celo malo nasmehljala, potem
 42 2 |           so obljubili priti, a jih je zadrževalo do zdaj -- slabo
 43 2 |    Solonovih besed, katerih resnico je prepozno spoznal Lidije
 44 2 |           kralj, takrat šele, ko mu je na grmadi stoječemu, že
 45 2 |          brez grenke kaplje. Videti je, da se pričakuje veliko,
 46 2 |   ljubeznive bralke (tudi takih nam je dal Bog več, kakor smo se
 47 2 |           rad sladko, oni kislo; ta je prijatelj papriki, ki je
 48 2 |            je prijatelj papriki, ki je drug ne more trpeti, tako
 49 2 |             ne more trpeti, tako da je res križ -- vsem ustreči
 50 2 |        znanstvene spise; tudi tvoja je ta želja -- moja tudi. Drugega
 51 2 |            dragi prijatelj, postava je v naravi in v življenju,
 52 2 |            več kakor -- eden. Če pa je po volji kupcem, govoré
 53 2 |        kupcem, govoré naj -- suknja je dovolj. ~Zdaj pa še eno,
 54 2 |       strani mi dohaja glas, da jim je list še precej po volji,
 55 2 |          preden si govoril? Glasnik je imel več podob, v eni je
 56 2 |            je imel več podob, v eni je res nekoliko večji mimo "
 57 2 |             dobrovoljno pomisli; če je pa splošna volja naročnikov,
 58 2 |           naj se le oglasijo, kakor je bilo prej rečeno. ~Pri tej
 59 3 |         JENKO~Mortuos plango ~Ko mi je prišla prvikrat misel izdajati "
 60 3 |             najblažjih mož, kar jih je rodila slovenska zemlja:
 61 3 |          težavnega dela, nagnilo me je nekoliko tudi upanje, da
 62 3 |             vzdrami pesnika, kateri je sedel kakor Ahilej pri šotorih
 63 3 |         lepšalo naš list. To upanje je šlo za drugimi! ... ~Kratko
 64 3 |            še ne uglajena, malokomu je s cveticami posuta; tudi
 65 3 |    cveticami posuta; tudi naš Jenko je nahajal na nji več trnja
 66 3 |        žalostna, zdaj vesela, kakor je nanašala priložnost; vsi
 67 3 |          preroma, ~saj vendar tujec je povsod. ~Gorje, kdor se
 68 3 |             Jenkovega življenja! To je pač čutil pred njim marsikateri
 69 3 |         marsikateri mladenič, ki si je kruha služil v tuji deželi;
 70 3 |        služil v tuji deželi; gotovo je marsikdo že zdihoval pred
 71 3 |        krepke, žive podobe. Zato pa je bil Jenko pesnik. ~In to
 72 3 |            bil Jenko pesnik. ~In to je prva dobra lastnost Jenkovih
 73 3 |         lastnost Jenkovih pesmi; on je pel, kar je doživel, kar
 74 3 |      Jenkovih pesmi; on je pel, kar je doživel, kar je čutil: ~
 75 3 |            pel, kar je doživel, kar je čutil: ~Čut se zlije mi
 76 3 |           Novice" ali "Glasnik". On je pel, kadar in kar mu je
 77 3 |             je pel, kadar in kar mu je velevalo srce, ni se silil
 78 3 |         tuje "položaje". ~"Tedaj pa je bil Jenko subjektiven pesnik" --
 79 3 |            Koseski! Objektivnost pa je boljša kakor subjektivnost,
 80 3 |            katero se nam prikuplja, je ta, da so naravne, preproste,
 81 3 |             alegorij. Njegova pesem je kakor zalo kmečko dekle,
 82 3 |         pomilovaje smehljal. ~To pa je dosegel Jenko zlasti s tem,
 83 3 |           Jenko zlasti s tem, da se je držal, kakor v vsem, tako
 84 3 |           vrednosti. Kaj drugega pa je z narodom; narod mu ni nič
 85 3 |         narod mu ni nič tujega, saj je on sam le del njegov. Narod
 86 3 |        nazaj naravi v naročje, kjer je njegov pravi dom. ~Tako
 87 3 |             njegov pravi dom. ~Tako je zajemala nemška lirika in
 88 3 |           njegove "chansons"! ~Tako je tudi naš Jenko zadel srečno
 89 3 |           ravnó poljé; ~to misel le je žalostna~na sredi srca mojega. ~
 90 3 |           na sredi srca mojega. ~Da je ljubil Jenko svoj dom, da
 91 3 |        ljubil Jenko svoj dom, da mu je posvetil mnogo pesmi, s
 92 3 |           idem, non est idem. Jenko je bil pogledal malo po svetu;
 93 3 |               le tako daleč, dokler je mogle še videti domači zvonik.
 94 3 |         videti domači zvonik. Jenko je ljubil svoj dom, kakor ga
 95 3 |           ljubil svoj dom, kakor ga je ljubil Prešeren, Lermontov;
 96 3 |         Prešeren, Lermontov; ljubil je svoj dom, kakor ljubi sin
 97 3 |            doma. In katera ljubezen je čistejša, močnejša? ~Bridka
 98 3 |            spoštovane. ~V tej pesmi je več ljubezni do domovine
 99 3 |             Tudi! In ta pesem se ti je očitala: odpusti jim, brate,
100 3 |             tem, še ena druga se mu je očitala! ~Naš maček je ljub'
101 3 |           mu je očitala! ~Naš maček je ljub'co imel. ~Ta je našim
102 3 |          maček je ljub'co imel. ~Ta je našim Radamantom nemoralna!
103 3 |      Nesrečnemu mladeniču, kateremu je zmešala prekanjena "koketa"
104 3 |            pesnikov vsega sveta, to je njegova zdrava, zrela filozofija.
105 3 |             z drago kožuhovino. Mar je soncu, ali sije pravičnim
106 3 |             se mu zahvaljuje, da mu je obsijalo cvetice na oknu? ~
107 3 |           pravega umetnika znamenje je to, da z malimi pripomočki
108 3 |     pojasnjevanja. Namen teh vrstic je, izpodbuditi naše bralce
109 3 |       bralke, da jih beró! Kdor jih je že, naj jih bere še enkrat,
110 4 |           LEVSTIK~Vivos voco ~1 ~Da je življenje žalostno, polno
111 4 |             svoje navezuje nanj, to je bilo že tolikokrat izrečeno
112 4 |        sloveči angleški igralec, se je znal neki z eno stranjo
113 4 |             obraz; blagor mu, komur je obrnjeno vedno jasno, veselo
114 4 |      žalostno. Ali takih izvoljenih je malo; svetijo se kakor redke
115 4 |          temnem nebu, okrog njih pa je tolikanj temnejše. ~Zveličar
116 4 |        tolikanj temnejše. ~Zveličar je šel nekdaj s svojimi učenci
117 4 |         kača pa strup. Srečen, kdor je ustvarjen kakor čebela.
118 4 |             trikrat blagor mu, kdor je zadobil od stvarnika tako
119 4 |     rodevajo pod nogami! ~"Žalostno je življenje, to je res; a
120 4 |           Žalostno je življenje, to je res; a možu ni spodobno
121 4 |            dobro delo?" -- In če mu je celo stvarnik podaril pesmi
122 4 |           odloži težko breme, ki mu je gulilo pleča, ter posluša
123 4 |                Kak lepa zemlja, kak je nebeška! ~Ko vstane iz morja
124 4 |       ceniti jih po pameti, kolikor je kateri vreden. Ljubezen
125 4 |             kateri vreden. Ljubezen je lepa reč, ~Ljubezen je prava
126 4 |     Ljubezen je lepa reč, ~Ljubezen je prava sapica sveta, ~ki
127 4 |        pihlja nam raj. ~Ne brani se je torej pameten mož, saj čuti: ~
128 4 |        kadar ga veseli; kadar pa mu je dovolj, otresne ga ter gre "
129 4 |             nekoliko strupa, kar ga je treba za brambo; kaj nima
130 4 |          čudo; ne morejo videti, da je večji od njih ravno za --
131 4 |       teorijami, njegova filozofija je kratka, preprosta: ~Eno
132 4 |        preprosta: ~Eno pak potrebno je: ~skrbi zase, ljubi brata, ~
133 4 |             sodnik naj bo srcé. ~To je človek, to je mož, to --
134 4 |             srcé. ~To je človek, to je mož, to -- je Levstik! ~
135 4 |            človek, to je mož, to -- je Levstik! ~2 ~Iz Levstikovih
136 4 |            na sebi. ~V nedeljo bilo je poleti~v prijazni čas po
137 4 |            polu dné; ~na vrtu videl je sedeti~mladenič deklice
138 4 |            duh! ~Levstikova poezija je bister, zdrav studenec,
139 4 |         fruges consumere nati -- to je: človeka, kakršen bi moral
140 4 |          ktere pri knjigah obrastel je mah, ~v život se viharni
141 4 |           ne pozna pa obupa, v vsem je lepa mera; po kratkem boju
142 4 |        blagodejno harmonijo. ~V tem je Levstik najbolj podoben
143 4 |             meni pa unela~devica ga je lepa, ~da več ga ne vgasijo~
144 4 |            urkräftiges Behagen", ko je pesnik nekako sam sebe vesel
145 4 |             začnejo modrovati, ~kak je nekdaj biló. ... ~Pa v celi
146 4 |           celi tovaršiji, ~moj glas je spoštovan, ~le rečem: Vino
147 4 |             družbi ne v pesmi; kako je n. pr. Mirza Schaffy samega
148 4 |            stavi v zgled: "Mirza pa je ves drug mož!" In vendar
149 4 |           prav pravi, misli si, saj je res korenjak! ~Napačno pa
150 4 |        moglo po svoji naravi! Da se je pa Levstik učil iz Goetheje,
151 4 |        Levstik učil iz Goetheje, to je resnično in dobro; saj si
152 4 |           resnično in dobro; saj si je izbral pravega mojstra in
153 4 |         Oblika v poeziji ni to, kar je v življenju človeku lepa
154 4 |            kakor v umetnosti sploh, je oblika v širjem pomenu bistvena
155 4 |           pomaga najlepša misel, če je nam pa ne znaš predočiti
156 4 |           še ni umetnost, vendar pa je vsakemu umetniku neobhodno
157 4 |            podobe, pred oči! ~Dekle je zajemalo v vedro vodé, ~
158 4 |           dam. -- ~Po veji skakljal je ptiček vesel, ~pa deklici
159 4 |               pa deklici mladi tako je odpel: ~Al kadar bo eden
160 4 |           rekel si, ptiček, to grda je laž, ~al vjeti ne morem
161 4 |       svojem obrazu imaš. ~To rekel je ptiček in zletel je z vej,~
162 4 |           rekel je ptiček in zletel je z vej,~zmed vej pod nebó,
163 4 |           čuti pri tej pesmi, komur je treba tu komentarja -- njemu
164 4 |           svetujemo tu slikarju, to je storil po svoje že skladatelj.
165 4 |           podlage enako čutilo. Kaj je tehnika, kaj se da doseči
166 4 |         tudi v našem jeziku, to nam je pokazal Levstik v svojem "
167 4 |             bi se tu meril njim? Tu je vsaka beseda podoba, pa
168 4 |             prelepo pesem! Levstiku je slovenščina voljno odprla
169 4 |            valja po travi. Ta deček je nor, pravi kralj, ali pa
170 4 |              deček ni bil nor, bral je "Don Quixota"! Tako se skoraj
171 4 |           dobrotnik? En pošten smeh je več vreden, bolj zdrav duši
172 4 |         svojega pevca, kakršnega si je želel Aleksander; pa gotovi
173 4 |               Ne znaš li, da ženska je slaba stvar? ~Potrpi nje
174 4 |          Levstikovega Krpana? To ti je grča! Kdor bo pisal kdaj (
175 4 |          Krpanom in za Krpanom. Kar je naših boljših prozaikov,
176 4 |        naših boljših prozaikov, vse je šlo za njim; saj je bilo
177 4 |             vse je šlo za njim; saj je bilo pa tudi prav! ~Krpan,
178 4 |       Trojice na Notranjskem, to ti je mož stare korenine. Ko pridere
179 4 |            na stran, kakor stol, da je ne podere kočija! Pa kako
180 4 |           podere kočija! Pa kako se je znal vesti s cesarjem Janezom,
181 4 |          kaj ne preonegavi? Sina mi je ubil, lej!" ~"Koga bo drugega?
182 4 |             Glavo mu bomo vzeli, pa je." ~To je junaški govor!
183 4 |             bomo vzeli, pa je." ~To je junaški govor! S cesarico
184 4 |             na roko, posebno kar ji je bil posekal lipo na dvorišču
185 4 |           bila prišla k mizi, ko mu je dal cesar prinesti polič
186 4 |           krilo ter vprašal, po čem je vatel! -- Kako si kuje orožje
187 4 |             ne škodi, trosilo se mu je že toliko trnja pod noge,
188 4 |          Glavni namen teh vrstic pa je, spodbujati Slovence, naj
189 4 |           Levstikove pesmi; pri nas je zdaj tako, da kdor ne hodi
190 4 |           pesnika zopet nazaj, kjer je on pravzaprav doma. Levstik
191 4 |            pravzaprav doma. Levstik je res velik filolog pred gospodom,
192 4 |        lahko opravljal; dosti dolgo je pulil slovniške korenine --
193 5 |                   5 ~Možje, katerim je izročila in priporočila
194 5 |          res ni odločena pomoč, saj je tudi majhna dežela, vendar
195 5 |          tudi majhna dežela, vendar je mora vesel biti vsak pošten
196 5 |             s -- krojaštvom, kateri je nasproti prepričan, da umetnost
197 5 |     nasproti prepričan, da umetnost je moč, ki pelje človeka kakor
198 5 |              ostaja nam poezija. Ta je človeku zvesta povsod, biva
199 5 |           bolje: vrhunec poezije pa je dramatika; saj izhaja tako
200 5 |           epike in lirike. Gledišče je bilo nekdaj in mora nam
201 5 |            in navdušuje za vse, kar je lepo in blago; gledišče
202 5 |           podobah življenje, kakšno je in kakšno bi moralo biti;
203 5 |        posnemati; kjer se šiba, kar je smešnega, biča, kar je napačnega,
204 5 |          kar je smešnega, biča, kar je napačnega, v zaničevanje,
205 5 |            kateri ni apelacije. ~To je ideal, vemo; ideal se ne
206 5 |          umazanim govorjenjem! ~Res je ubožna naša dežela. Mora
207 5 |          toliko obresti na leto; to je izdano za pravo izobraževanje,
208 5 |             korist narodu. ~Tudi to je prav, da so se razpisala
209 5 |        našega siromaštva -- kam nas je pripeljalo? Ne slepimo je
210 5 |           je pripeljalo? Ne slepimo je torej, sebe in drugih, saj
211 5 |             pa se nam zdi to, da se je razpisalo darilo za libretto
212 5 |      škodljivo se nam zdi to, da se je v razpisu pisalcu preveč
213 5 |           narodno-zgodovinska drama je krasna reč, ponaša se z
214 5 |        kateri jo ima, pa koliko jih je zares lepih, pri vseh narodih?
215 5 |          pri vseh narodih? Lepa reč je le prerada tudi redka reč,
216 5 |         sploh zgodovinskih tragedij je malo tudi pri takih narodih,
217 5 |     zgodovina, vseh teh reči skupaj je treba, da se na tej podlagi
218 5 |                 táko delo ustvariti je težavno, malokomu dano.
219 5 |       težavno, malokomu dano. Treba je tu globoke, vsestranske
220 5 |               Nikakor ne, poskušati je treba. Le to bi jim radi
221 5 |       prelahke te naloge, preden se je loté, dobro naj se pripravljajo;
222 5 |      pripravljajo; učiti, vaditi se je treba, študij je treba na
223 5 |          vaditi se je treba, študij je treba na vse strani; časa
224 5 |           treba na vse strani; časa je malo, dobro se mora porabiti.
225 5 |        izobražen na vse strani, naj je prebral in predelal vse
226 5 |            nam jih daj obilo! ~Lepa je misel, ki je vodila deželni
227 5 |           obilo! ~Lepa je misel, ki je vodila deželni zbor pri
228 5 |           drugih ne pozna. Umetnost je gospa, ne dekla; če hoče
229 5 |             reč stoji zdaj, bati se je, da planejo skoraj vsi konkurenti
230 5 |      življenja. Neslovanski predmet je čisto izključen. Ali bi
231 5 |             krepka, zdrava igra, če je še tako preprosta, boljša
232 5 |           še tako preprosta, boljša je kakor še tako ošabna, napihnjena
233 5 |         napihnjena visoka drama, če je prazna, brez krvi in mesa,
234 5 |          življenja; in takih se nam je bati, kakor nas lastna izkušnja
235 5 |       zgrabiš, zanimivo bo! ~Pa kar je, to je; temu ni več pomagati;
236 5 |         zanimivo bo! ~Pa kar je, to je; temu ni več pomagati; razpisa
237 5 |           se da prednosti tisti, ki je tudi narodno-zgodovinska.
238 5 |          reč, misel narodna, dovolj je, če je narodna le oblika,
239 5 |        misel narodna, dovolj je, če je narodna le oblika, beseda.
240 5 |          čisti narodni obliki -- to je dovolj. Omne tulit punctum. ~
241 5 |       Zvonov" glas ali ne -- storil je svojo dolžnost; zdaj poje:
242 6 |           da ne bo zamere. Gledišču je najprej treba iger. Od kod
243 6 |             nima kake reči sam, gre je na posodo iskat. Začeli
244 6 |         malo bolj izbiralo. Do zdaj je pa pri nas prestavil vsak,
245 6 |          nas prestavil vsak, kar mu je ravno prišlo v roko, ne
246 6 |        prišlo v roko, ne glede, ali je igra sama na sebi kaj vredna
247 6 |      razmeram primerna. In torej se je zgodilo, da ima naša mlada "
248 6 |            tako ne bilo. Posebno pa je zapeljalo marsikaterega
249 6 |            iti do prvega vira, kjer je voda vendar čistejša, četudi
250 6 |         igro, predan jo izvoli, ali je sama na sebi dobra, po dejanju
251 6 |              Potem naj pomisli, ali je primerna našemu gledišču,
252 6 |              našemu občinstvu -- če je oboje, vzame naj jo in posloveni,
253 6 |      posloveni, kjer jo dobi. Truda je -- caeteris paribus -- ravno
254 6 | Prestavljajmo torej rajši dobre. To je sramota, recimo kar naravnost,
255 6 |           venomer naše ljudstvo, ki je pač vredno boljše hrane!
256 6 |        vredno boljše hrane! Bati se je, da se mu nazadnje popolnem
257 6 |      naposled ne bo več vedelo, kaj je dobro, kaj je slabo. Kar
258 6 |           vedelo, kaj je dobro, kaj je slabo. Kar so drugi vrgli
259 6 |          pobiramo mi z veselje , to je naša hrana v praznik! --
260 6 |       kostumov". Tudi v leseni lopi je mogoče gledalcem pretresati
261 6 |             tudi preprosta igra, da je le na sebi dobra, more blažiti,
262 6 |           ne misli na to! ~Prestava je vendar tuje, izposojeno
263 6 |        lastnino imenovati samo, kar je zrastlo iz njegovih tal.
264 6 |          palačah, saj človeško srce je vedno in večno enako. Samo
265 6 |           resne igre in vesele. Kje je ljudstvo, katero bi imelo
266 6 |             pisale. Samo opazovanje je treba, kakor pravimo, to
267 6 |        velikana Shakespeara, kateri je začetek in konec vse dramatike. ~
268 6 |           dramatike. ~Dobro, da nam je prostor pri kraju, sicer
269 6 |              neka neplemenitost, da je človeka strah, kaj bo iz
270 6 |     Nekateri mislijo pri nas, kakor je videti, da surovo, robato,
271 6 |             robato, neotesano -- to je domače, to je narodno. Bog
272 6 |       neotesano -- to je domače, to je narodno. Bog nas hrani take
273 6 |            pa ni moči, ni moči! Ako je resnica, kakor pravi Buffon:
274 6 |             style c'est l'homme, če je človek tak, kakršno je pisanje,
275 6 |           če je človek tak, kakršno je pisanje, kaj čemo misliti?
276 7 |          namene šteje "Zvon", kakor je bilo že rečeno v "Vabilu",
277 7 |             v svojem upanju. Preden je prišel še prvi list na dan,
278 7 |           zaupanja in tolažilno nam je videti, da si je vedela
279 7 |      tolažilno nam je videti, da si je vedela tudi v tem viharnem
280 7 |            do blage umetnosti. ~Res je, da ni vse čisto zlato,
281 7 |             čisto zlato, kar se nam je poslalo; vendar smemo reči,
282 7 |             dala natisniti, kakršna je. Naši mladi pesniki namreč --
283 7 |            jih mogel prepričati, da je to velika napaka. Nismo
284 7 |       opominjati in svariti, dokler je čas, naše mlade prijatelje,
285 7 |         pozabimo nikoli, da poezija je umetnost. Pri umetnosti
286 7 |          umetnost. Pri umetnosti pa je oblika bistvena, z idejo
287 7 |             bo ta še tako lepa, tam je pomanjkljivost, tam ni čistega
288 7 |          pesem, ni več umotvor; res je, kar pravi, a ne seza nam
289 7 |         sladko, čarobno močjo. ~Res je, najprej je treba poetu
290 7 |             močjo. ~Res je, najprej je treba poetu misli, krepkih,
291 7 |           pesniki niso učili. Znano je, da ravno Heine, eden izmed
292 7 |    preproste, naravne, tem bolj jih je obdeloval, predeloval in
293 7 |            predeloval in pilil, več je v njih skrite umetnosti;
294 7 |            kažejo dela in truda, to je ravno največja umetnost.
295 7 |           Ravno v lirični pesmi, ki je po navadi kratka in se pregleda
296 7 |       Prešeren! Ali pomislimo, kjer je veliko luči, tam sme biti
297 7 |             pr. naš Prešeren in kaj je dosegel z njim! Pomislimo
298 7 |        Pomislimo dobro, koliko laže je delati pesmi za njim, ker
299 7 |           delati pesmi za njim, ker je on toliko storil pred nami
300 7 |          moremo se mu prečuditi, da je njegovih pesmi oblika (jezik,
301 7 |             in blagoglasna. ~Oblika je dvojna, v širšem in ožjem
302 8 |            samo ob sebi. Nespametno je misliti, kar se pri nas
303 8 |             so ko v gnoji Job, ~duh je nekaj vreden, truplo polno
304 8 |           logika, sestra njena, res je suha, dolgočasna stvar,
305 8 |             biti, dobro! Ali kaj pa je pri nas pravilno? Saj ne
306 8 |         slovničarja pobija. "Kaj mi je, kaj ne verjeti?" ~Res je,
307 8 |           je, kaj ne verjeti?" ~Res je, da naš jezik ni še utrjen;
308 8 |             Abecedna vojska pri nas je že daljša od tridesetletne,
309 8 |           neslovensko obliko. Treba je bilo tukaj mnogo v književnem
310 8 |        utrjenega podreti, preden se je moglo na njegovo mesto novo,
311 8 |             postaviti. Podiranje pa je trudapolno in nehvaležno
312 8 |            loti tega dela, treba mu je najprej dobro poznati slovenski
313 8 |           Da pa more presoditi, kaj je slovenski, kaj ne, mora
314 8 |      mnogokaj opomniti: zdelo se mu je in zdi se mu še, da mož
315 8 |         malo pregloboko reže; a saj je bolje globoko nego plitvo
316 8 |           ustanavljali "Zvon", bila je naša želja, da bi bil ta
317 9 |                        9 ~Življenje je boj. Boriti se je človeku
318 9 |         Življenje je boj. Boriti se je človeku s sovražno mu naravo,
319 9 |       bližnjim svojim; boriti se mu je s seboj. A tudi narobe sme
320 9 |             narobe sme se reči: Boj je življenje; ne krvavi boj,
321 9 |         zdrav človeštvu in potreben je duševni boj, koristen tudi
322 9 |          veljati ali ne. Samotrštvo je kvarno, kakor v materialnem,
323 9 |    nemarnost, da ne gleda več, k ko je njegovo blago; da prodaja
324 9 |            Nekako čudno, neprijetno je bilo že njegovemu uredniku
325 9 |            morda rakom žvižgati, to je morebiti poetično, gotovo
326 9 |            ko slišim praviti, da se je dunajskemu "Zvonu" oglasil
327 9 |             veselega zvedel, kar mi je bilo do zdaj neznano, ker
328 9 |             se mi bilo dokazalo, da je krepka in cvetoča. Nič tega!
329 9 |             nekaj osebnega; pri nas je vse osebno! Gospod nasprotnik (
330 9 |            ker njegovo pravo ime mi je neznano), gospod nasprotnik
331 9 |    literarnem sodišču na Dunaju; to je pomota. Na Dunaju je več
332 9 |             to je pomota. Na Dunaju je več sodišč, tudi najvišje
333 9 |       dunajskih kritikih". Kritikov je sicer na Dunaju gotovo mnogo
334 9 |             po nikomur; za vse, kar je v njem, sem samo jaz sam,
335 9 |        Gospoda nasprotnika peče, da je nemški, slovenstvu sovražen
336 9 |            odgovoriti: Glavna stvar je v publicistiki, da je pisalec
337 9 |         stvar je v publicistiki, da je pisalec do dobrega prepričan,
338 9 |            do dobrega prepričan, da je res, kar piše, in potem,
339 9 |         nazadnje vendar koristi. To je ravno naša največja nesreča,
340 9 |            pozneje gotovo; a boljše je, da jo pokažemo sami nego
341 9 |           Spoznavaj samega sebe. Ta je prva zapoved, če se človek
342 9 |      napredovati. ~Rekel sem, da mi je bilo neljubo, ko sem slišal,
343 9 |          neljubo, ko sem slišal, da je nemški list svojim bralcem
344 9 |       bralcem prinesel moj spis. To je tudi tako neki ostanek tiste
345 9 |             ne pomaga, privaditi se je treba javnosti. Javnost
346 9 |             treba javnosti. Javnost je velika dobrota; ako časi
347 9 |      natanko presodim, komu in kako je vendar v resnici škodil
348 9 |             Kaj tako govoriš? Otrok je otrok! Za to starost je
349 9 |             je otrok! Za to starost je dovolj velik; samo glej,
350 9 |            otročjo fanfaronado! Ali je naš nasprotnik res tako
351 9 |            poudarja in ponavlja, da je "Zvon" imenoval vso slovensko
352 9 |    literarnem pogovoru: In torej se je zgodilo, da ima naša mlada
353 9 |           do malega same smeti." To je malo drugače. Tu je rečeno,
354 9 |              To je malo drugače. Tu je rečeno, da je vendar še
355 9 |           drugače. Tu je rečeno, da je vendar še nekaj dobrega
356 9 |      društvu? Kje se meri nanj? Ali je mogoče, da je gospod nasprotnik
357 9 |             nanj? Ali je mogoče, da je gospod nasprotnik bral moj
358 9 |           niti govoril; zdelo se mi je vedno, in zdi se mi še zdaj
359 9 |             nego do sedaj. Ta namen je imel moj spis, ne drugega,
360 9 |             razpisane "premije". To je njihova skrb. A kar se mene
361 9 |          zoper to, da se mi, kar se je že storilo enkrat, samo
362 9 |            bolje naredi!" Tak govor je tako primitiven, tako otročji,
363 10|                   10 ~Lirična pesem je ustvarjena, da se poje;
364 10|          ustvarjena, da se poje; ta je njena lastnost. In če ne
365 10|             verzov! V laškem jeziku je težko delati grdoglasne.
366 10|             lepo peti, gladke verze je moči delati, a tudi zelo
367 10|             okorne in robate. Treba je pesniku nekoliko muzikalnega
368 10|           nimamo daleč na Laško! Tu je visoka šola lepoglasja,
369 10|           šola lepoglasja, tu se ga je učil nemški Goethe, tu se
370 10|             nemški Goethe, tu se ga je napil naš Prešeren! Kaki
371 10|             vsi naši poeziji, da se je naš prvi pesnik, stvarnik
372 10|           ne posnemljemo bolje? ~Da je verz lepoglasen, ne sme
373 10|     lepoglasen, ne sme biti trd. To je prvo. Trdost izvira največ
374 10|            soglasnikov. Samoglasnik je duša besedi; brez njega
375 10|             duša besedi; brez njega je beseda suha veja, mrtva
376 10|             mrtva stvar. Lepoglasen je jezik, v katerem se samoglasniki
377 10|           italijanščini. Pri nas se je v novejših časih nekaka
378 10|             jezikoslovstvo; uverjen je namreč, da imamo dolžnost
379 10|            ne želim? ~Tudi takih se je ogibati, kolikor moči: ~
380 10|          drugo napako, o kateri nam je tu govoriti. Namreč, da
381 10|             tu govoriti. Namreč, da je verz lepoglasen, mora tudi
382 10|    natisnjenih" poetih. Kako n. pr. je merjeno to: ~Čuj, kaj se
383 10|        govor itd. ~Že celo nemogoče je, meriti tako, kar se vendar
384 10|        Sercá celi rane skeleče. ~Tu je beseda: "celi" pošten trohej,
385 10|           rabljena za pirihij! Časi je samo treba malo prestaviti
386 10|            prestaviti besede in vse je bolje. ~List za listom ná
387 10|          mermrajoči glas. ~"Ná nji" je slab trohej. Zakaj se ni
388 10|           besede v drugem verzu, to je lahko umeti. Ni namreč dobro
389 10|             besedami. ~Naš jezik si je ohranil lastnost velike
390 10|            svobodno staviti. Koliko je vredna taka prostost, čutijo
391 10|      najbolj francoski pesniki, ker je imajo tako malo. To se ve,
392 10|             svoje meje. Malo preveč je vendar besede staviti tako: ~
393 10|        naših pesmih, in zato smo se je nekako privadili. Ta grdoba,
394 10|       morebiti premočno antipatijo, je -- apostrof! Da ga ne morem
395 10|           Da ga ne morem trpeti, to je čisto naravno, ker sem prijatelj
396 10|          mesto. Vsak polglasnik, ki je sam na mestu polnega samoglasnika,
397 10|            se mu umakniti, kadar ga je volja. ~In tako jih je vse
398 10|           ga je volja. ~In tako jih je vse polno po pesmih, kakor "
399 10|        literatura! Ta nova prikazen je zagledala lani na Dunaju
400 10|         predal bi jih vtaknili! Kaj je hotel pisalec? Eni so dejali,
401 10|           da nima ideala, drugi, da je karikiral Heineja ali Prešerna(!),
402 10|          ali Prešerna(!), tretji se je oglasil: to je poetična
403 10|            tretji se je oglasil: to je poetična igrača; četrti:
404 10|             sled. Moj prijatelj, ki je bil uganko med svet poslal,
405 10|       uganko med svet poslal, on se je smejal. "Zvonovi" čitatelji
406 10|             poeziji. Nekdo trdi, da je pri naših poetih že skoraj
407 10|          hoče sam to storiti. Kakor je govoril, tako je storil.
408 10|              Kakor je govoril, tako je storil. V kratkem času je
409 10|           je storil. V kratkem času je bila knjiga gotova. Imenovati
410 10|        knjiga gotova. Imenovati jih je hotel: "pesmi brez apostrofa",
411 11|                          11 ~"Rime" je imenoval Petrarka svoje
412 11|           rabi rimo še v drami, kar je čisto nasprotno našemu okusu.
413 11|       napovedali. Zastonj! Naglo si je pridobila zopet prejšnjo
414 11|          nam dovolj očitno kaže, da je rima zares imeniten del
415 11|          zlasti pri Rimljanih, kjer je bila brez dvoma v narodni
416 11|          mnogovrstno metriko. ~Rima je pa tudi estetično upravičena,
417 11|             Grkih in Rimljanih bila je umeteljna "mera" tista potrebna
418 11|            nadomestovati rima. Rima je verzom muzikalna vez. ~Da
419 11|           verzom muzikalna vez. ~Da je rima dobra, mora biti najprej
420 11|           treba navajati, polno jih je skoraj v vsaki pesmi. Ne
421 11|          Prešerna. Pomislimo, da si je on moral šele ustvariti
422 11|        jezik, in čudili se bomo, da je njegova oblika še tako čista.
423 11|          rim kakor novejši. ~Zlasti je pri nas gledati, da se ne
424 11|           kakor ej in v drugi kakor je. Ravno tako jim je gnusoba
425 11|            kakor je. Ravno tako jim je gnusoba rimati: "lepó in
426 11|        napako. Ni namreč dobro, ker je enakomerno, rimati vedno
427 11|             lepó in pojó" (a tu nam je že ušla rima, ki ne najde
428 11|         Dalje naj se gleda, kolikor je moči, da rime ne padajo
429 11|          nega v deblo besede. Lahko je umeti, da je krepkejša rima "
430 11|          besede. Lahko je umeti, da je krepkejša rima "dôba in
431 11|         past, sád in mlád", zato se je človek zveseli, če jo kje
432 11|             če jo kje najde. ~Dalje je dobro presoditi, katera
433 11|          rimo. Zadnje mesto v verzu je namreč posebno imenitno,
434 11|        Rimajo naj se torej, kolikor je moči, samo take besede,
435 11|           zlasti partikule, kakor: "je in se". Kako važno je, katera
436 11|               je in se". Kako važno je, katera beseda se stavi
437 11|             so ko v gnoju Job, ~duh je nekaj vreden, truplo polno
438 11|           polno gob. ~Posebno važno je še to, na kar se pri nas
439 11|          ice, ije, ila, ina". Sploh je mnogo imenitneje, nego se
440 11|       navadi misli, k k samoglasnik je v rimi. Kdo bi tega ne čutil,
441 11|            to ni samo naključje, to je pesnik dobro vedel, zakaj
442 11|           pesnik dobro vedel, zakaj je tako delal. ~Kdor hoče vedeti,
443 11|  Bodenstedtov "Mirza Schaffy", kjer je sploh poetična oblika dovršena
444 11|            ne brala; poslalo se nam je namreč v kratkem času mnogo
445 11|           bi bilo smešno. Paziti se je glavnih napak in gledati
446 12|           napreduje. V kratkem času je dalo na svetlo dvanajst
447 12|         opereti. ~Prva izvirna igra je: "V Ljubljano jo dajmo!"
448 12|      Ljubljano jo dajmo!" Igrala se je že v Ljubljani. Došla so
449 12|            nasprotnih glasov, da jo je zadela jako ostra kritika.
450 12|             Nikakor nočemo reči, da je ta igra dovršena, mnogo
451 12|            pomislimo: njen pisatelj je mlad in ta igra je njegova
452 12|         pisatelj je mlad in ta igra je njegova prva poskušnja na
453 12|           nam zdi veliko vredno, to je; igra je izvirna, njen predmet
454 12|          veliko vredno, to je; igra je izvirna, njen predmet je
455 12|            je izvirna, njen predmet je vzet naravnost iz življenja,
456 12|           izvrstno izpeljani. Pavle je prototip veselega, lahkoživega
457 12|             sladkega požirka. Vedno je dobre volje, vedno šaljiv
458 12|             kozarca. In Neža -- kdo je ni že videl, priletne molitvarice,
459 12|        priletne molitvarice, kateri je brez sadu odcvela mladost
460 12|      odcvela mladost in lepota, kaj je je imela! Življenje ji je
461 12|           mladost in lepota, kaj je je imela! Življenje ji je polno
462 12|           je je imela! Življenje ji je polno skušnjav, katerim
463 12|          polno skušnjav, katerim se je težko ustavljati; kar je
464 12|            je težko ustavljati; kar je mlado in veselo, vse je
465 12|             je mlado in veselo, vse je pregrešno, še smejati se
466 12|        nasmehuje zarjavelo srce. To je natanko po življenju opazovano
467 12|           najboljšemu pisatelju. Tu je življenje, tu bije prava
468 12|    posebnega obraza, osebi, kakršni je vsak že večkrat videl na --
469 12|               V Ljubljano jo dajmo" je igra, ki ne dela sramote
470 12|         dobre komedijepisce, in kar je posebno važno in jako potrebno,
471 12|            če ima priliko, in česar je treba, hodi naj pogosto
472 12|         igrajo. ~Druga izvirna igra je "Roza", o kateri ne moremo
473 12|        govoriti. Gospod pisatelj si je izvolil, če se ne motimo,
474 12|            nevaren zgled! Življenje je zdaj čisto drugače nego
475 12|          Molièra. Iz Molièra se nam je učiti, posnemati ga je nevarno.
476 12|          nam je učiti, posnemati ga je nevarno. To je pač tudi
477 12|         posnemati ga je nevarno. To je pač tudi zapeljalo gospoda
478 12|     zapeljalo gospoda pisatelja, da je svojo igro spisal v verzih,
479 12|             mislih in po obliki, da je delo visokoizobraženega,
480 12|            blagočutnega moža, in to je lepa hvala; ali pa imajo
481 12|                Graščak in oskrbnik" je srednje dobra igra, brez
482 12|            posebnih napak. Prestava je čista, da ne more biti bolj;
483 12|             gospod prestavljavec se je skrbno ogibal besed in konstrukcij,
484 12|     prijetni "bluetti". "Klobuk" se je dajal "za priklado" tudi
485 12|             dunajskem. ~Pri opereti je godba poglavitna stvar;
486 12|        godba poglavitna stvar; kdor je ni slišal, ne more soditi.
487 12|             našemu občinstvu, in to je glavna stvar. ~O tej priliki
488 12|           prestavljavcem, če se nam je tudi naš prvi svet tako
489 12|         prestavljati. Po naši misli je prestave samo vredno, kar
490 12|           prestave samo vredno, kar je dobro. Shakespeare je podlaga
491 12|           kar je dobro. Shakespeare je podlaga vsakemu repertoiru.
492 12|         imamo že precej. Goethe nam je dal Ifigenijo, toda morala
493 12|             Fausta imamo, a zakopan je nekje doli na Hrvatskem;
494 12|     življenja; žal, da to življenje je gnilo ali pa vsaj nagnito.
495 12|             slovenijo. Ali učiti se je veliko iz njih, ker v tehniki
496 13|           Neprijetno, nekako zoprno je govoriti pro domo. Vendar
497 13|       besedi o našem listu. ~"Zvon" je literaren list; tega vodila
498 13|            v tej obliki. Kako težko je pri nas izdajati čisto lepoznanski
499 13|           bili vedno, da literatura je potrebna vsakemu narodu,
500 13|            da literarnemu delovanju je potreba središča, kjer se