Part

501 13|            sme prezirati. Naš narod je majhen, njegove materialne
502 13|           moči niso obile; težko mu je torej vsestranski se izobraževati.
503 13|      prostemu ljudstvu. A še to nam je tako nemogoče, kakor je
504 13|             je tako nemogoče, kakor je potrebno. Z enim samim listom
505 13|           si tega ne upa; omejil si je s svojo nalogo, ker dobro
506 13|            listu, kakor slišimo, da je premalo praktičen. Ali gospôda
507 13|           poezija (v širjem pomenu) je sama na sebi nepraktična,
508 13|          trgovec, borzijanec in kar je sicer praktičnega moža.
509 13|            repo na njivi, a malo mu je do pisanih cvetic po travniku --
510 13|    izobražene šteti. Zdi se nam, da je ta misel pri nas vse premalo
511 13|             po strani gleda: kaj pa je tebe ravno treba? "Čemu
512 13|           borzijanec" med njimi, ko je bila pobožna žena izlila
513 13|             na svete noge. A on jih je zavrnil s sveto resnostjo! ~
514 13|         sveto resnostjo! ~Mnogo jih je pri nas, ki se imenujejo
515 13|           poudariti, da to stališče je čisto napačno. Poezija nima
516 13|  nikakršnega namena zunaj sebe; ona je gospa, ki nikomur ne služi,
517 13|         živina in čebele rede -- to je dandanašnji "premagano stališče". "
518 13|            velja. Praktični Rimljan je znal vojske voditi in tlačiti
519 13|           in tlačiti ljudstva; znal je polje obdelovati in kupčevati
520 13|           kupčevati po morju: a kaj je poezija, to mu je ostalo
521 13|             a kaj je poezija, to mu je ostalo večno zakrito. Ni
522 13|             čarobnim petjem? Baš to je svojstvo prave umeteljnosti,
523 13|        mogli nikdar sporazumeti; to je "petitio principii". ~Stavi
524 13|           katerega posnemajmo. Temu je odgovoriti, da sam lastnik
525 13|          bil takih misli. Pisal nam je, in sicer večkrat, da bi
526 13|            sposobnejše roke", in on je bil prvi kriv, da smo se
527 13|            o tej stvari. Kar se nam je videlo pomanjkljivo na "
528 13|        njegovemu okusu. Mnogovrstno je "Zvonovo" bralstvo, od deželnega
529 14|                   14 ~Zdaj šele nam je prilika dana, izreči željo,
530 14|          dana, izreči željo, ki nam je že dolgo težila srce. ~Pri
531 14|            in zvesto hrani vse, kar je v zvezi z narodovim življenjem.
532 14|            še drugo vrednost, ki se je pri nas do zdaj vse premalo
533 14|            latinski narod. Kako moč je imela umeteljnost, poezija
534 14|         občinsko in družinsko, bilo je z njo napojeno, polepšano,
535 14|       polepšano, poblaženo. Rimljan je prinesel umeteljnost iz
536 14|        deželi. Pri novejših narodih je vedel zlasti Nemec postaviti
537 14|       človek najbolj hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju
538 14|        nekoliko pripovedk, a vendar je vsakemu znano, da večja
539 14|           naroda. Od dne do dne jih je manj, in če se ne podvizamo,
540 14|          kar mu prineseš, zlasti če je tuje, naj bo slabo, prazno,
541 14|              prazno, puhlo, samo da je novo. Kake lepe pesmi so
542 14|        tolikokrat sam pel, ostal ti je v spominu začetek, druge
543 14|               Ta in ta stara ženica je znala več sto pesmi; a nesla
544 14|          več sto pesmi; a nesla jih je s sabo v grob. Zdaj se take
545 14|          planin. Večina teh "pesni" je brez vse poetične vrednosti;
546 14|             izobraženem društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije.
547 14|             društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije. Kar pojo
548 14|           celo žalostno -- a vendar je plitvo, površno; namesto
549 14|         zastonj iskal. Žalostno, da je okus pri nas že tako pokvarjen,
550 14|                Zbirajmo, zadnji čas je, kar je še ostalo narodnega
551 14|        Zbirajmo, zadnji čas je, kar je še ostalo narodnega blaga;
552 14|         popravil in prenaredil, kar je neogibno potrebno, in potem
553 14|            zopet ljudstvu, od koder je prišlo. To mu bo budilo
554 14|          katero bi imelo tako delo, je ta, da bi se iz njih učil
555 15|           godi brez vzroka, in kjer je vzrok, tam je tudi nasledek.
556 15|       vzroka, in kjer je vzrok, tam je tudi nasledek. Kjer je mrhovina,
557 15|          tam je tudi nasledek. Kjer je mrhovina, tam se zbirajo
558 15|             pismo. Trojanska vojska je rodila Homerja in frivolni
559 15|       Homerja in frivolni Pariz nam je ustvaril Offenbacha. Kako
560 15|        ustvaril Offenbacha. Kako pa je to, da ne vstane dandanašnji
561 15|          Juvenal, Rabelais in Swift je niso imeli toliko svoje
562 15|        imeli toliko svoje dni. Kdaj je bilo na svetu toliko licemerstva
563 15|  ničemurnosti in smešnosti, kolikor je vidimo mi? ~Priti bi nam
564 15|          moral mož, drug Mojzes, ki je prinesel svojemu ljudstvu
565 15|        pisane; a izvoljeno ljudstvo je v tem trenutku plesalo in
566 15|             človekovemu podoben, ki je zgrabil bič ter izpodil
567 15|       prodajalce. Hiša mojega očeta je hiša molitve! Prišel naj
568 15|            bi nam drug Heraklej, ki je napeljal reko v zastarani
569 15|          gnoj, ves smrad, kar se ga je nabralo po vsem svetu, ne
570 15|       najvišjega, sijajno zmago nam je podaril. ~Potem bi se spravil
571 15|            hiše do hiše; a poštenja je med njimi -- ne med židi,
572 15|      Fabrijci proti onim -- kolikor je nedolžnosti med starimi --
573 15|          državnega poslanca, kateri je imel nekdaj vsa usta polna
574 15|            in ljudske sreče; kateri je o vsaki priliki, kjer je
575 15|            je o vsaki priliki, kjer je bilo treba in ni bilo treba,
576 15|           bile vreče polne; a potem je šel kakor pajek z muho ter
577 15|            prah, ta hiša ostane, to je pravo svetišče prihodnosti.
578 15|            svojo tarifo; samo škoda je, da je na hrbtu pribite
579 15|           tarifo; samo škoda je, da je na hrbtu pribite ne nosi.
580 15|           ti delajo zgodovino. Zato je tudi taka ta naša zgodovina! ~
581 15|       pozlačene mladine; ne bode ti je treba iskati, povsod je
582 15|             je treba iskati, povsod je je dovolj. Šopiri se po "
583 15|             treba iskati, povsod je je dovolj. Šopiri se po "Zvezdah"
584 15|      ljudstvu, rekoč: Ecce homo! To je človek, to je mož! Risum
585 15|         Ecce homo! To je človek, to je mož! Risum teneatis amici? ~
586 15|           teneatis amici? ~Zdaj, ko je že prepozno, vidimo šele,
587 15|              Končujemo, s čimer nam je bilo začeti. Čast, komur
588 15|             luna na nebu, sprememba je vendar samo vnanja. "Naturam
589 15|        smešnost, ne trepetajte, vaš je svet, kakor do sedaj, šopirite
590 16|          nikdar ne začel. ~Spodobno je, da se na tem mestu z nekoliko
591 16|            na rodovitno zemljo. Ali je bilo to upanje popolnem
592 16|        nisem nadejal. Zgodilo se mi je. Naj bo! Tudi to se pretrpi,
593 16|       veselje do pisanja buditi, to je lahko umeti. Zatorej hočem
594 16|              To sem izkusil sam, to je izkusil posebno žalostno
595 16|             rodoljubom, z možem, ki je toliko storil za razvoj
596 16|            pribežališče. ~"Zvon" se je ogibal do zdaj, kolikor
597 16|             zanaprej g. Levstik, ki je predolgo molčal, nam pripovedoval