Part

  1 1 |            še v dobrem spominu; ali se jih bodo pa tudi spominjali
  2 1 |             njegov je "Zvon". Tukaj se mi zdi ne le najboljša priložnost,
  3 1 |            je najbolj potreba. Malo se je govorilo in pisalo o
  4 1 |       čitalnicah in gostilnah; niso se mu pošiljale pohvalnice
  5 1 |     nekoliko "pro domo". Pogovarjal se bom s tabo posihmal o raznih
  6 1 |         hiši. V svoji hiši! Komu bi se prsi ne širile pri teh besedah!
  7 1 |             kakor Izraelci, vrnivši se iz "babilonskega preseljevanja". ~
  8 1 |            tako lahkega gradiva, ni se postavljala tako lahko;
  9 1 |       stanje. O prvem pogledu, tega se ne bojim, utegnila bi goditi
 10 1 |             goditi marsikomu, le da se bo zdela morda temu ali
 11 1 |             ogledovali od blizu, ko se bodo ozirali od znotraj
 12 1 |      ozirali od znotraj po nji? Ali se jim bo zdela prav razdeljene,
 13 1 |       najmanj pa upanja. Vendar sem se poprijel dela, brez prepričanja;
 14 1 |         konec leta bova videla, kdo se je motil, ti ali jaz? ~Kak
 15 1 |         govoril. Vem, kakih napadov se mi je nadejati in od kod.
 16 1 |           je nadejati in od kod. Če se bo govorilo omikano z menoj;
 17 1 |        govorilo omikano z menoj; če se bo videlo, da ima mož ravno
 18 1 |            poslušal, ako mogoče. Če se mi pa pride z natolcevanjem,
 19 1 |          podtikanjem, črnjenjem; če se bo govorilo zarobljeno in
 20 1 |            neotesano z menoj: tedaj se bom pa znal vesti, kakor
 21 1 |         ljubezen po sovraštvu; kjer se od vseh strani zbirajo,
 22 1 |             pozabil svojo mater, da se vrne zopet v njeno naročje! -- ~
 23 1 |          naročje! -- ~Sloga imenuje se zvon,~mir naj prvi poje
 24 2 |                          2 ~Do zdaj se res kaže, kakor da bi hotela
 25 2 |            Lepo jih je videti, kako se vrst‚ drug za drugim k daritveni
 26 2 |        ožuljene cesarske podobe, ki se jim vidi, da so res pridobljene
 27 2 |            moško naprej, pa ničesar se bati! Nekateri pa ga tudi
 28 2 |            med pšenico, prikazujejo se -- in ne preredko -- lepe
 29 2 |   pregloboko -- tu pa, če ne motim, se je celo malo nasmehljala,
 30 2 |             ne imenujmo človeka, če se mu še tako dobro godi, srečnega,
 31 2 |        grenke kaplje. Videti je, da se pričakuje veliko, ali bo
 32 2 |     umazanosive megle in oblake, ki se vlačijo zaspano in dolgočasno
 33 2 |         more pogoditi vsem. Kako bi se moglo terjati kaj takega
 34 2 |           je dal Bog več, kakor smo se jih nadejali), naj ne zahtevajo,
 35 2 |     zahtevajo, da jim godí vse, kar se jim prinese; jako mnogovrstne
 36 2 |     zadovoljen, če najde le eno, ki se mu prilega, pa naj si te
 37 2 |         dobro voljo! -- ~Izrekujejo se želje, naj bi prinašal "
 38 2 |       manjka kakor prostora. Pa naj se poveča list! -- Izborno!
 39 2 |             precej po volji, le zdi se jim malo -- premajhen; ko
 40 2 |         drag papir! To, prosim, naj se tudi dobrovoljno pomisli;
 41 2 |        splošna volja naročnikov, da se oblika Zvonova poveča, naj
 42 2 |          oblika Zvonova poveča, naj se le oglasijo, kakor je bilo
 43 3 |            voco! tako, sem upal, da se bo krepko razlegal prvi
 44 3 |           krepko gibanje! In da sem se, pokoja željan, lotil težavnega
 45 3 |             vsi ti darovi božji, ki se nahajajo redko skupaj, so
 46 3 |             je povsod. ~Gorje, kdor se useda~za tujo mizo žive
 47 3 |         doživel, kar je čutil: ~Čut se zlije mi v besede. ~Jenko
 48 3 |          jih pošiljal, še preden so se posušile, v "Novice" ali "
 49 3 |             mu je velevalo srce, ni se silil s pomočjo domišljije
 50 3 |            Jenkovih pesmi, s katero se nam prikuplja, je ta, da
 51 3 |         krasotic, pameten mož pa bi se ji pomilovaje smehljal. ~
 52 3 |      dosegel Jenko zlasti s tem, da se je držal, kakor v vsem,
 53 3 |        petju, materinih tal. Pesnik se mora sicer paziti nevarnega
 54 3 |        nepopačenega stanja, močneje se mu zbuja hrepenenje, kliče
 55 3 |             Najlepše njegovih pesmi se skoraj beró kakor narodne. ~
 56 3 |         posvetil mnogo pesmi, s tem se ravno ne odlikuje od drugih
 57 3 |              Pomanjkanje rodoljubja se ne more očitati nobenemu.
 58 3 |       Bridka žalost me prešine, ~ko se spomnim domovine, ~vsemu
 59 3 |       Naprej"? -- Tudi! In ta pesem se ti je očitala: odpusti jim,
 60 3 |            že pri tem, še ena druga se mu je očitala! ~Naš maček
 61 3 |            so ljudje res neumni ali se pa le delajo? Ta pesem nemoralna!
 62 3 |        koketa" peščico možganov, da se res napoti k Donavi ohladit
 63 3 |      eksempel", in kaj velja? vrnil se bo. Družba, katera bi imela
 64 3 |          take kosmate živali ne, da se šopirijo gizdave meščanke
 65 3 |           zaljubljenemu pesniku, ki se mu zahvaljuje, da mu je
 66 3 |              Kar okó doseže, ~smeje se narava; ~pomlad po grobovih~
 67 3 |           so njegove podobe, katere se priporočajo ne v posnemo,
 68 4 |            trpljenja, ne vredno, da se človek preveč poteza zanj
 69 4 |     humorjem in hudičevim oljem, da se sme pač imenovati rešeno
 70 4 |           sloveči angleški igralec, se je znal neki z eno stranjo
 71 4 |         izvoljenih je malo; svetijo se kakor redke zvezde na temnem
 72 4 |              Ostuden pogled! Učenci se obračajo v stran ter si
 73 4 |            nosnice. Človekov sin pa se približa mrtvi pari, v svojem
 74 4 |         lepe, svetlobele zobe! Tako se da tudi v življenju najti
 75 4 |         trnju hodi, in glej, rožice se mu rodevajo pod nogami! ~"
 76 4 |         bodimo, ali pa vsaj delajmo se vesele, da povzdigujemo
 77 4 |          sladko; in trudni popotnik se ustavi, odloži težko breme,
 78 4 |            volj svoje. V góro gredé se veseli, kako lahko se pojde
 79 4 |         gredé se veseli, kako lahko se pojde na oni strani navzdol;
 80 4 |             listje z drevja, tolaži se: pomlad nam prinese zopet
 81 4 |           pihlja nam raj. ~Ne brani se je torej pameten mož, saj
 82 4 |             srca ne grela, ~kako bi se človek kedaj veselil? ~Tako
 83 4 |          veselil? ~Tako poje; ne bo se pa zato utopil v vinu in
 84 4 |         zato utopil v vinu in ne bo se dal ukleniti okroglolični
 85 4 |          devi v sladki jarem, da bi se igrala in norčevala z njim,
 86 4 |             zopet: "od sebe"! kakor se ji ljubi. Dá si naloži mehki
 87 4 |               glavo. Zastonj, smeje se vam v lice ter pravi: Radi
 88 4 |          puščavi. V svojih poezijah se nam kaže Levstik tako rekoč
 89 4 |           človek biti; srce njegovo se ne zapira ničemur, kar žali
 90 4 |           obrastel je mah, ~v život se viharni vrzite; ~ne bodi
 91 4 |             trpite! ~Razgrne poklic se vam solznih ljudi, ~nesreča
 92 4 |          lepa mera; po kratkem boju se mu pomiré nasprotja, strinjaje
 93 4 |         pomiré nasprotja, strinjaje se v lepo, blagodejno harmonijo. ~
 94 4 |            so ga drugi veseli, zato se jim pa tudi daje prav na
 95 4 |            daje prav na široko: ~Ko se očaki sivi~za mizo vsedajo, ~
 96 4 |          pijemo ga ves dan. ... ~To se ve, da vsak se ne sme tako
 97 4 |                   To se ve, da vsak se ne sme tako širokega delati,
 98 4 |             samega sebe vesel, kako se nam vedno stavi v zgled: "
 99 4 |         drug mož!" In vendar nikoli se ga bralec ne naveliča; prav
100 4 |              živo čutečega srca, to se jim vidi o prvem pogledu.
101 4 |            najde ugodnih tal, ne bo se razvilo, rodilo ne bo sadu
102 4 |           moglo po svoji naravi! Da se je pa Levstik učil iz Goetheje,
103 4 |             vodice hladné. ~Pogleda se v vodo, si vidi obraz, ~
104 4 |              si vidi obraz, ~začudi se svojemu licu tačas: ~Lepote,
105 4 |            hribe, doli, ~in kjer bi se tebi po všeči dobil, ~čeprav
106 4 |         vidi ljudi, ~vé dobro, kako se po svetu godi! -- ~Bralci
107 4 |             nam naslika umetnik, to se ve, da pravi umetnik in
108 4 |         čutilo. Kaj je tehnika, kaj se da doseči tudi v našem jeziku,
109 4 |           svojem "Umetniku". Kdo bi se tu meril njim? Tu je vsaka
110 4 |          podoba, pa ta ritem! Težko se združujemo, a prostor nam
111 4 |       zagleda tik pota paglavca, ki se od smeha valja po travi.
112 4 |         bral je "Don Quixota"! Tako se skoraj človeku godi, ko
113 4 |        seveda ni ravno treba, da bi se valjal od smeha). Sanje
114 4 |         Tako trpi pesnik za nas, da se mi -- smejemo. ~Kaj ni naš
115 4 |            Aleksander; pa gotovi si se poboljšal, ker te tako lepo
116 4 |            svetu bil, ~ne veš zakaj se žena spoštuje; ~nikoli še
117 4 |        premislil, ~kako sveti zakon se dopolnjuje. ~Ne znaš li,
118 4 |      blagodušen; ~mirúj, ne obrezaj se precej na njó, ~ne bodi
119 4 |       zgodovino slovenske proze, on se bo moral ustaviti, ko pride
120 4 |           ne podere kočija! Pa kako se je znal vesti s cesarjem
121 4 |           zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi." ~"Kaj
122 4 |          deš ti, kaj bo iz tega, če se kako kaj ne preonegavi?
123 4 |             kruha in sira, v‚del bi se bil vesti tudi z njo in
124 4 |             v cesarskem hlevu, kako se bojuje z Brdavsom, kako
125 4 |             bojuje z Brdavsom, kako se odrezuje "magistru" Gregorju,
126 4 |            nič kaj mogel (od nekdaj se nam že tako godi), kako
127 4 |          mora človek brati. ~"Ko bi se spet oglasil kak Brdavs
128 4 |             kdo drug, saj vest, kje se pravi na Vrhu pri Sv. Trojici.
129 4 |            pravimo nič več. Očitalo se nam bo od neke stani, da
130 4 |          pot. Nič ne škodi, trosilo se mu je že toliko trnja pod
131 4 |           toliko trnja pod noge, da se mu sme tudi enkrat nekaj
132 4 |       skrbeli naši -- mecenati! Naj se vrne zopet v naročje večno
133 5 |            svoj blagor, spomnili so se vendar enkrat -- "boje pozno,
134 5 |         epike in lirike, tako da bi se smela imenovati dramatika
135 5 |     svetišče, kamor hodi človek, da se oddahne, počije, da se poživi
136 5 |           da se oddahne, počije, da se poživi po duhomornem dnevnem
137 5 |        duhomornem dnevnem trudu, da se povzdiguje in navdušuje
138 5 |             bilo, visoka šola, kjer se človeku kaže v resničnih,
139 5 |         kakšno bi moralo biti; kjer se nam razkriva čednost, krepost
140 5 |            ljubiti, posnemati; kjer se šiba, kar je smešnega, biča,
141 5 |            To je ideal, vemo; ideal se ne da doseči, bližati se
142 5 |            se ne da doseči, bližati se mu pa moramo vendar, kolikor
143 5 |            ubožna naša dežela. Mora se natanko gledati, kam se
144 5 |             se natanko gledati, kam se obrne kak krajcar njenega
145 5 |         njenega premoženja. Ali kar se izda za pravo umetnost po
146 5 |              Tudi to je prav, da so se razpisala za večji del določene
147 5 |            dramam in operetam. Tako se ravna povsod z manjšim ali
148 5 |             nič ne pomaga! ~Ne bomo se opotikali tu ob čudno zméšeni
149 5 |            slab omen! Bolj resno pa se nam zdi to, da se je razpisalo
150 5 |          resno pa se nam zdi to, da se je razpisalo darilo za libretto
151 5 |        potem? ~Napačno in škodljivo se nam zdi to, da se je v razpisu
152 5 |         škodljivo se nam zdi to, da se je v razpisu pisalcu preveč
153 5 |          polje: "predmeta obeh iger se morata vzeti iz slovenske
154 5 |         drama je krasna reč, ponaša se z njo vsak narod, kateri
155 5 |          tudi pri takih narodih, ki se ponašajo s slavno zgodovino,
156 5 |            reči skupaj je treba, da se na tej podlagi razvija dramatika
157 5 |          ostrašiti naše pesnike, da se ne loté težkega dela? --
158 5 |          prelahke te naloge, preden se je loté, dobro naj se pripravljajo;
159 5 |        preden se je loté, dobro naj se pripravljajo; učiti, vaditi
160 5 |         pripravljajo; učiti, vaditi se je treba, študij je treba
161 5 |         strani; časa je malo, dobro se mora porabiti. To seveda,
162 5 |            prosta na vse strani, da se more razvijati po svojih
163 5 |          ideji, tem bolj, siliti pa se nikdar ne sme. Tako mislimo
164 5 |             da bi bilo bolje, ko bi se bila razpisala darila za
165 5 |         brez posebnih pogodb, kakor se ravna drugod. Kakor reč
166 5 |          Kakor reč stoji zdaj, bati se je, da planejo skoraj vsi
167 5 |             bi ne bilo bolje, ko bi se bilo na prosto voljo dalo
168 5 |            brez življenja; in takih se nam je bati, kakor nas lastna
169 5 |             moč prenarediti. Vendar se da še nekaj popraviti. Ko
170 5 |          veljavo; šele tedaj, ko bi se našli dve igri enake pesniške
171 5 |             pesniške vrednosti; naj se da prednosti tisti, ki je
172 5 |            Omne tulit punctum. ~Naj se posluša "Zvonov" glas ali
173 6 |           bi ne bilo napačno, ko bi se le malo bolj izbiralo. Do
174 6 |         razmeram primerna. In torej se je zgodilo, da ima naša
175 6 |          malega same smeti, tako da se človeku celo nepotrebno
176 6 |              ravno toliko treba, da se prestavi slaba igra kakor
177 6 |         recimo kar naravnost, s čim se pita venomer naše ljudstvo,
178 6 |           vredno boljše hrane! Bati se je, da se mu nazadnje popolnem
179 6 |        boljše hrane! Bati se je, da se mu nazadnje popolnem ne
180 6 |           okusa, lepega vedenja; to se da doseči tudi z majhnimi
181 6 |       povzdigovati človeka. Pri nas se, žal, ne misli na to! ~Prestava
182 6 |             še tako lepo, ne moremo se ga prav veseliti; s prestavami
183 6 |         prav veseliti; s prestavami se jezik gladi in vadi, slovstvo
184 6 |             gladi in vadi, slovstvo se z njimi ne bogati; narod
185 6 |       nizkih kočah, s slamo kritih, se vrše tragedije, kakor v
186 6 |           in večno enako. Samo vrzi se v življenje, opazuj, kako
187 6 |         opazuj, kako ljudje trpe in se vesele; bodi človek s človekom,
188 6 |             poslušaj ga in komedije se ti bodo same pisale. Samo
189 6 |            treba, kakor pravimo, to se ve, da tudi talenta, brez
190 6 |         njega ni nič, poleg tega pa se mora človek učiti, vaditi.
191 6 |      Molièra in Shakespeara; ali če se čevljarji uče, pa bi se
192 6 |             se čevljarji uče, pa bi se dramatiki ne! Ako si more
193 6 |        zakaj bi si ga ne? Zlasti pa se ni ogniti velikana Shakespeara,
194 6 |         Samo toliko: širi in šopiri se pri nas čedalje bolj v pisanju
195 6 |            take narodnosti! Kako bi se moral Slovenec tukaj veseliti
196 6 |           zadnje vrste ter napajati se iz njega narodnega duha,
197 6 |           duha, kakor bi rad, kakor se sili, pa ni moči, ni moči!
198 7 |             moremo reči že zdaj, da se nismo motili v svojem upanju.
199 7 |             ni vse čisto zlato, kar se nam je poslalo; vendar smemo
200 7 |       poprej čisto neznani; samo če se ti srečno in zdravo razvijejo,
201 7 |             zdravo razvijejo, potem se nam ni bati, da bi popolnem
202 7 |           skoraj nobena taka, da bi se dala natisniti, kakršna
203 7 |        umotvora brez lepe ideje, to se umé ob sebi; a kjer se oblika
204 7 |           to se umé ob sebi; a kjer se oblika ne strinja in zlaga
205 7 |          svoje umetniško orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu
206 7 |          kakor človeku obleka, tega se prepričamo najbolje, če
207 7 |    philosophari", ta znani izrek bi se smel tako prenarediti: Najprej
208 7 |        živeti, potem peti. Učiti pa se moremo in učiti se moramo
209 7 |         Učiti pa se moremo in učiti se moramo oblike. Krivo bi
210 7 |           Krivo bi bilo misliti, da se veliki pesniki niso učili.
211 7 |          neumrjočih pesmi: čim bolj se nam vidijo preproste, naravne,
212 7 |           ki je po navadi kratka in se pregleda lahko z enim pogledom,
213 7 |         pesmi ali v drami. ~Ne more se tajiti, da se nahajajo napake
214 7 |               Ne more se tajiti, da se nahajajo napake tudi pri
215 7 |            pesnikih; in vse preradi se opiramo nanje, govoreč:
216 7 |            In ne pozabimo dalje, da se čisti okus, da se jezik
217 7 |         dalje, da se čisti okus, da se jezik gladi -- da se nam
218 7 |             da se jezik gladi -- da se nam marsikaj pomanjkljivo,
219 7 |            neprijetno zdi, ob čemer se niso naši očaki nikakor
220 7 |             pred nami in za nas! Mi se torej ne moremo izgovarjati
221 7 |           izgovarjati z njim; njemu se moramo samo čuditi in ne
222 7 |            samo čuditi in ne moremo se mu prečuditi, da je njegovih
223 8 |          pravilen kakor v prozi, to se umeje samo ob sebi. Nespametno
224 8 |          Nespametno je misliti, kar se pri nas pogosto nahaja,
225 8 |          pri nas pogosto nahaja, da se genialnemu pesniku ni treba
226 8 |           skakáti, ~nastáv in pasti se némaš bati. ~In tako moramo
227 8 |             Kdor ima razum, dam zna se vêsti, ~kdor ima izvirnost,
228 8 |           jezik ni še utrjen; vedno se spreminja, zdaj se kaže
229 8 |            vedno se spreminja, zdaj se kaže v teh, zdaj v teh oblikah.
230 8 | tridesetletne, in kakor kaže, mogla se bo v dolgosti meriti s križevniškimi
231 8 |      vojskami. Ravno v naših dnevih se vrši velik prevrat v jeziku.
232 8 |           utrjenega podreti, preden se je moglo na njegovo mesto
233 8 |             bilo treba pomagati, da se delo hitreje in bolje zvrši.
234 8 |        hitreje in bolje zvrši. Kdor se loti tega dela, treba mu
235 8 |            mnogokaj opomniti: zdelo se mu je in zdi se mu še, da
236 8 |     opomniti: zdelo se mu je in zdi se mu še, da mož tu pa tam
237 8 |             ta list mlajšim, kateri se hočejo učiti, zgled dobrega
238 8 |          jezika; upamo, da ta želja se nam bo spolnjevala bolj
239 9 |            Življenje je boj. Boriti se je človeku s sovražno mu
240 9 |             bližnjim svojim; boriti se mu je s seboj. A tudi narobe
241 9 |            seboj. A tudi narobe sme se reči: Boj je življenje;
242 9 |           polju. Stoječa, lena voda se le prerada usmradi. V nasprotovanju
243 9 |            usmradi. V nasprotovanju se misel meri z mislijo; sama
244 9 |            od njega kupujejo, zgodi se prerado, da se s časom učitelja
245 9 |      kupujejo, zgodi se prerado, da se s časom učitelja polasti
246 9 |             o literarnih stvareh so se bile pri nas nekaj časa
247 9 |        širnem polju sam stojim!" ko se ni tako dolgo časa nikdo
248 9 |         zelo nehvaležno delo. Ko bi se mi vsaj zgodilo kakor tistemu
249 9 |      veselje, ko slišim praviti, da se je dunajskemu "Zvonu" oglasil
250 9 |            od domovine. Kako rad bi se dal prepričati, da moje
251 9 |           veselilo nego mene, ko bi se mi bilo dokazalo, da je
252 9 |          vsak ima svoj opravek. Kar se pa tiče "Zvona", naj mi
253 9 |           samo moje misli, ne ravna se po nikomur; za vse, kar
254 9 |             zadnje besede, in sicer se ne posvetujem prej z nikomer,
255 9 |            torej niso po volji, naj se naravnost k meni obrne,
256 9 |             ko sem to slišal. A kaj se hoče? Nekaterikrat človek
257 9 |            bil smel pisati tako, da se pohujšanje ne daje, moram
258 9 |            zato me malo ne moti, če se kdo pohujšuje. Prepričan
259 9 |              Ta je prva zapoved, če se človek hoče boljšati, napredovati. ~
260 9 |          Kdor ob cesti zida, ne sme se pritoževati, če mimogredoči
261 9 |            nam ne pomaga, privaditi se je treba javnosti. Javnost
262 9 |          res tako hudovoljni, kakor se kažejo, ne morejo nas zasmehovati,
263 9 |            hočemo delati in truditi se, da se izkopljemo iz njega
264 9 |            delati in truditi se, da se izkopljemo iz njega in si
265 9 |            očitati in oponašati, da se ne moremo v literaturi,
266 9 |        risum teneatis, amici? In če se smeha zdržé prijatelji,
267 9 |         smeha zdržé prijatelji, ali se ga tudi sovražniki? Ali
268 9 |             ga tudi sovražniki? Ali se ne zakrohotajo na vse grlo,
269 9 |        nasprotnik res tako mlad ali se samo dela? Te besede namreč
270 9 |       človeka bolj srce boli, kakor se mu ljubi smejati in smeh
271 9 |        smejati in smeh zbujati. Saj se bodo naši sovražniki brez
272 9 |           svetom, ta sili ljudi, da se nam smejejo. Nekaj pa moramo
273 9 |            svojega nasprotnika, kar se sme zahtevati od najmlajšega
274 9 |         samo poštenosti, namreč: če se še kdaj speča z "Zvonom",
275 9 |       literarnem pogovoru: In torej se je zgodilo, da ima naša
276 9 |     Volkommenheit machen kann." Kje se v mojem spisu edina beseda
277 9 |            Dramatičnem društvu? Kje se meri nanj? Ali je mogoče,
278 9 |           pisal niti govoril; zdelo se mi je vedno, in zdi se mi
279 9 |        zdelo se mi je vedno, in zdi se mi še zdaj prav koristno
280 9 |             in duševne podpore. Kaj se more možem, ki imajo to
281 9 |          igre izdajali. A kake igre se društvu pošiljajo, to jaz
282 9 |        nisem nikoli namerjal, kakor se mi podtika. Žalibog, da
283 9 |           mar, zato tudi ne vem, če se kdo izmed mojih znancev
284 9 |           To je njihova skrb. A kar se mene tiče, moram se enkrat
285 9 |             kar se mene tiče, moram se enkrat za vselej zavarovati
286 9 |             zavarovati zoper to, da se mi, kar se je že storilo
287 9 |             zoper to, da se mi, kar se je že storilo enkrat, samo
288 9 |     primitiven, tako otročji, da bi se ga pač ne nadejal človek
289 9 |             zakoni? V kateri deželi se zahteva, da naj brus tudi
290 9 |           ne vedo, nič ne bero, ali se samo delajo neumne? Kdor
291 9 |         najboljše knjige, obrne naj se do mene; z veseljem mu bom
292 9 |           nasprotnika, s katerim bi se mogli pogovoriti tako, da
293 10|             pesem je ustvarjena, da se poje; ta je njena lastnost.
294 10|         najde napeva, bodi taka, da se sama poje, kakor govorimo.
295 10|        posebno lepoglasen, tem teže se delajo v njem lepi verzi,
296 10|           njem lepi verzi, tem bolj se čisla tisti, kdor ga zna
297 10|      prijetno poje. ~V našem jeziku se da lepo peti, gladke verze
298 10|             muzikalnega sluha. Meni se zdi, da se pri nas vse premalo
299 10|  muzikalnega sluha. Meni se zdi, da se pri nas vse premalo gleda
300 10|           tem lepša, kaj pomaga, ko se človek spotika v čitanju,
301 10|         spotika v čitanju, kakor bi se pobijal po slabem potu!
302 10|            nas vsakemu pesniku, naj se seznani malo z italijansko
303 10|          visoka šola lepoglasja, tu se ga je učil nemški Goethe,
304 10|           je učil nemški Goethe, tu se ga je napil naš Prešeren!
305 10|          sreča vsi naši poeziji, da se je naš prvi pesnik, stvarnik
306 10|      Lepoglasen je jezik, v katerem se samoglasniki prijetno, v
307 10|            v italijanščini. Pri nas se je v novejših časih nekaka
308 10|      najbolje pokažejo zgledi. Kako se vam n. pr. glasi ta verz: ~
309 10|           več ne želim? ~Tudi takih se je ogibati, kolikor moči: ~
310 10|          merjen biti. Dolg zlog naj se ne stavi za kratkega in
311 10|           že sem. ~Zopet to pravilo se pri nas pogosto greši. Tu
312 10|            je merjeno to: ~Čuj, kaj se zglaša? kliče te rog? ~Kdo
313 10|         čital daktilično: "čuj, kaj se"? Posebno se mora paziti
314 10|               čuj, kaj se"? Posebno se mora paziti v daktiličnih
315 10|             v daktiličnih merah, da se ne rabijo dolgi zlogi za
316 10|       nemogoče je, meriti tako, kar se vendar čita: ~Sercá celi
317 10|             za listom ná nji rumení se, pada, ~ga odnaša mermrajoči
318 10|          nji" je slab trohej. Zakaj se ni pisalo: ~List na nji
319 10|             na nji za listom rumení se, pada, ~mermrajoči ga odnaša
320 10|          ker je imajo tako malo. To se ve, da so tej svobodi tudi
321 10|           naših pesmih, in zato smo se je nekako privadili. Ta
322 10|          polnega samoglasnika, mora se mu umakniti, kadar ga je
323 10|           nadleguje med čitanjem in se ne da odgnati. Muh ne strelja
324 10|             greh tudi ne. Ogibljimo se jih torej, kjer in dokler
325 10|           jih torej, kjer in dokler se jih moremo; a če vidimo,
326 10|             biti pošten človek. ~Da se dadé pesmi pisati čisto
327 10|             ali Prešerna(!), tretji se je oglasil: to je poetična
328 10|          uganko med svet poslal, on se je smejal. "Zvonovi" čitatelji
329 10|           skrivnosti. Prepirali smo se nekdaj o naši poeziji. Nekdo
330 10|      samoglasnikov, drug zavrne, da se jih ni mogoče ogibati. Nato
331 10|        Miran ob mizo ter izreče, da se dadé cele knjige pesmi spisati
332 10|             bilo niti ne bo, zaveže se, da hoče sam to storiti.
333 10|        indignatio versus". Čitatelj se uči iz te zgodbe dveh stvari:
334 10|           stvari: prvič, kako čudno se časi pesmi delajo, drugič,
335 10|            pesmi delajo, drugič, da se pesmi dadé pisati -- brez
336 11|          prijetna igrača. Njen sled se nahaja že pri starih, zlasti
337 11|             tudi v poeziji. "Vezan" se imenuje poetični govor.
338 11|            imenujemo rimo, v kateri se samoglasniki v besedi popolnem
339 11|       soglasniki med sabo. ~Pri nas se pogosto greši zoper to pravilo .
340 11|           vsaki pesmi. Ne sklicujmo se tu na Prešerna. Pomislimo,
341 11|           poetični jezik, in čudili se bomo, da je njegova oblika
342 11|       Zlasti je pri nas gledati, da se ne rimajo samoglasniki,
343 11|             rimajo samoglasniki, ki se sicer enako pišejo, a različno
344 11|      gledati, srcé in déklice" niti se celo rime ne morejo imenovati,
345 11|          morejo imenovati, a vendar se tako pogostoma nahajajo.
346 11|             pogostoma nahajajo. Sme se pa rimati "jéz in lés, ród
347 11|            plót, okróg in jók", ker se v izgovoru na koncu pri
348 11|             u podoben glas, a drugi se glasi skoraj kakor ô. Ker
349 11|           glasi skoraj kakor ô. Ker se pa ta razloček v izgovoru
350 11|        ušesa zanj -- mislimo, da bi se smelo tu vendar malo odjenjati
351 11|            spregledati pesniku, ako se sicer pošteno vede. Da prosimo
352 11|         sodbe, imamo še drug, kakor se nam zdi, jako imeniten razlog. ~
353 11|             razlog. ~Prerado namreč se zgodi, da "v mlado zagazi,
354 11|             kedór preskrbno ogiblje se blata". Če se preveč ogibljemo
355 11|     preskrbno ogiblje se blata". Če se preveč ogibljemo takih in
356 11|      participije s participiji, kar se pri nas vse pregosto nahaja; "
357 11|             in sladkó" itd. Kolikor se more, naj se gleda, da se
358 11|           itd. Kolikor se more, naj se gleda, da se v rimah mešajo
359 11|           se more, naj se gleda, da se v rimah mešajo besede: "
360 11|           pri ostrem sodniku). Kdor se more ogibati obeh napak,
361 11|               Popolnem čistim rimam se tudi ne prištevajo tiste,
362 11|         prištevajo tiste, v katerih se ujemata soglasnika pred
363 11|        grdoba, imé in samé"; vendar se jih ni ogibati povsod. Italijani
364 11|              pas in pas. ~Dalje naj se gleda, kolikor je moči,
365 11|            past, sád in mlád", zato se je človek zveseli, če jo
366 11|            presoditi, katera beseda se stavi za rimo. Zadnje mesto
367 11|           častno mesto. ~Rimajo naj se torej, kolikor je moči,
368 11|            partikule, kakor: "je in se". Kako važno je, katera
369 11|             važno je, katera beseda se stavi za rimo, to se vidi
370 11|         beseda se stavi za rimo, to se vidi najbolj v komičnih
371 11|      Posebno važno je še to, na kar se pri nas tudi premalo pazi,
372 11|         preveč enolične. Ne sukajmo se vedno med: "ile in ale,
373 11|        poskusimo časi kako novo, to se ve, da ne sme biti za lase
374 11|             blískajo". ~Zadnjič naj se pazi, kolikor se da, da
375 11|        Zadnjič naj se pazi, kolikor se da, da se tudi samoglasniki
376 11|             pazi, kolikor se da, da se tudi samoglasniki v rimah
377 11|           je mnogo imenitneje, nego se po navadi misli, k k samoglasnik
378 11|          nese me obup, ne znám. ~Da se tu vedno ponavlja temni
379 11|           našim mladim pesnikom, ki se hočejo učiti, nekoliko "
380 11|             naj store z njimi , kar se jim zdi. Prisiljeni smo
381 11|          ali celo ne brala; poslalo se nam je namreč v kratkem
382 11|           to bi bilo smešno. Paziti se je glavnih napak in gledati
383 12|         Ljubljano jo dajmo!" Igrala se je že v Ljubljani. Došla
384 12|        predstavi razna poročila, ki se nikakor ne zlagajo, tako
385 12|             ta igra dovršena, mnogo se da očitati njeni tehniki,
386 12|             posebno poudarjamo, kar se nam zdi veliko vredno, to
387 12|           Pri tem pa ima -- in temu se po naši misli ne da ugovarjati --
388 12|             ki ljubi svojo hišo ter se trudi za njen prid posebno,
389 12|           in gostobeseden, prijazno se mu smeje življenje, a zlasti,
390 12|             polno skušnjav, katerim se je težko ustavljati; kar
391 12|            je pregrešno, še smejati se ni prav. Gorje, če vidi
392 12|            z dekletom govoriti, saj se ve, kaj imata; tu so vsi
393 12|           če ni že prepozno! Kdo bi se iz srca ne smejal, ko vidi,
394 12|            ne smejal, ko vidi, kako se Pavle šali z njo, dobro
395 12|          dobro jo pozna in ve, kako se sme z njo govoriti. Križa
396 12|           sme z njo govoriti. Križa se pred njegovim pregrešnim
397 12|     pregrešnim čeljustanjem, vendar se ji na skrivnem nasmehuje
398 12|         načrtano. Teh dveh podob bi se ne bilo sramovati najboljšemu
399 12|            pogosto v gledišče, kjer se dobre igre dobro igrajo. ~
400 12|          pisatelj si je izvolil, če se ne motimo, Molièra za zgled,
401 12|         nego za Molièra. Iz Molièra se nam je učiti, posnemati
402 12|              dovolj krvi v sebi, to se pokaže, kadar pride igra
403 12|          bolj; gospod prestavljavec se je skrbno ogibal besed in
404 12|           in konstrukcij, katere bi se smele po naši misli brez
405 12|        prijetni "bluetti". "Klobuk" se je dajal "za priklado" tudi
406 12|            gorke, a vendar take, da se ne ustavljajo dobri glasbi.
407 12|         gospodom prestavljavcem, če se nam je tudi naš prvi svet
408 12|             vsakemu repertoiru. Naj se nam ne odgovarja, da se
409 12|             se nam ne odgovarja, da se ta velikan še ne more predstavljati
410 12| prestavljena mora biti igra, preden se predstavlja. Hamlet, Lear,
411 12|            Romeo in Julija, teh naj se loti, kdor čuti zmožnosti
412 12|           Ifigenijo, toda morala bi se malo pregledati. Celo Fausta
413 12|            in G. Freytaga. Pozabiti se ne sme genialna Calderonova
414 12|           Zato ne svetujemo, da naj se slovenijo. Ali učiti se
415 12|             se slovenijo. Ali učiti se je veliko iz njih, ker v
416 12|        vrstnika. ~A društvu, katero se tako marljivo trudi, ustvariti
417 13|           govoriti pro domo. Vendar se časni ni ogniti tega sitnega
418 13|            tega sitnega posla. Tako se tudi nam potrebno zdi, spregovoriti
419 13|     literaren list; tega vodila smo se držali do sedaj in držali
420 13|           držali do sedaj in držali se ga bodemo, dokler bo"Zvon"
421 13|     potrebna vsakemu narodu, kateri se hoče izobraženega imenovati,
422 13|           je potreba središča, kjer se zbirajo in vadijo mlade
423 13|             mu je torej vsestranski se izobraževati. Drugi, veliki
424 13|              S tega stališča naj bi se sodil "Zvon". ~Očita se
425 13|             se sodil "Zvon". ~Očita se našemu listu, kakor slišimo,
426 13|           gojiti vsak narod, kateri se hoče med izobražene šteti.
427 13|           med izobražene šteti. Zdi se nam, da je ta misel pri
428 13|             razširjena. Umeteljnost se ne zaničuje; a vendar se
429 13|            se ne zaničuje; a vendar se nekako po strani gleda:
430 13|            Mnogo jih je pri nas, ki se imenujejo prijatelji poeziji,
431 13|          pomagaš pri hiši". Ne more se preveč poudariti, da to
432 13|         prijetni obliki učiti, kako se orje in seje, kako se živina
433 13|          kako se orje in seje, kako se živina in čebele rede --
434 13|            ne more umeti tega, njim se pač ne bomo mogli nikdar
435 13|          petitio principii". ~Stavi se nam od nekod rajni "Glasnik"
436 13|            je bil prvi kriv, da smo se prijeli tega težavnega posla.
437 13|     najiskrenejši častitelj. Vendar se nam ne zdi spodobno, obširneje
438 13|          govoriti o tej stvari. Kar se nam je videlo pomanjkljivo
439 13|             na "Glasniku", tega smo se hoteli ogibati v novem listu.
440 13|             dobrimi izvirnimi spisi se v resnici bogati slovstvo.
441 13|             bogati slovstvo. Drugič se gleda na to, da, kar pride
442 13|         Zvonovih" spisov soditi, to se ve, da nam ni spodobno.
443 13|             nam ni spodobno. Bojimo se, da z vsem listom pač ne
444 13|  železniškega čuvaja -- vsi stanovi se nahajajo v njem. Kdo bi
445 13|           Ustvariti list, kateri bi se nahajal v vsaki kmetski
446 13|            resnici koristil. Dvomno se nam zdi vse drugo prizadevanje. ~
447 14|       ljudstvih vidimo, kako skrbno se zbira in zvesto hrani vse,
448 14|             šale, uganke, igre, vse se pobira kakor drage svetinje;
449 14|           narodovo. O prvem pogledu se bo to morebiti kateremu
450 14|          nekako otročje zdelo. A če se stvar malo tanje pregleduje,
451 14|         malo tanje pregleduje, vidi se kmalu, da ima to nabiranje
452 14|         imajo še drugo vrednost, ki se je pri nas do zdaj vse premalo
453 14|            v narodu, da ne zvéne in se ne posuši kakor rastlina
454 14|          človek najbolj hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju
455 14|          prvotnega stanja. ~Ne more se reči, da se pri nas ni nič
456 14|        stanja. ~Ne more se reči, da se pri nas ni nič na to stran
457 14|           do dne jih je manj, in če se ne podvizamo, kmalu ne bo
458 14|            dobrega, veljavnega, ter se poprime novega, kar mu prineseš,
459 14|            novo. Kake lepe pesmi so se razlegale pri nas še za
460 14|           zares poetične! Spominjaš se jih, njih napevi ti don‚
461 14|      poprašuj! Kaj boš slišal? Doma se jim enako godi. Dejalo se
462 14|           se jim enako godi. Dejalo se ti bo: "Ta in ta stara ženica
463 14|          jih je s sabo v grob. Zdaj se take več ne pojo. Mladi
464 14|          našo moško kmetsko mladino se širijo bolj in bolj tiste
465 14|       globokega, krepkega čuta širi se prazna sentimentalnost ali
466 14|        druge te vrste, prikupile so se tudi izobraženim tako, da
467 14|             izobraženim tako, da bi se jih mnogo pohujševalo, ako
468 14|           napeve! Zapisovale naj bi se pesmi, kakor se čujejo;
469 14|   Zapisovale naj bi se pesmi, kakor se čujejo; nabrano blago naj
470 14|        čujejo; nabrano blago naj bi se izročilo možu, sposobnemu
471 14|            svetlo dal. Samo ob sebi se umeje, da bi se porabile
472 14|             ob sebi se umeje, da bi se porabile zbirke, katere
473 14|       očiščeno in poblaženo dalo bi se to blago v roko zopet ljudstvu,
474 14|             tako delo, je ta, da bi se iz njih učil mladi pesnik,
475 14|         izgovarja svoje čute. Čudeč se, bo videl, kako krepko,
476 14|         pospeševati to delo. A kdor se čuti poklicanega, naj se
477 14|            se čuti poklicanega, naj se oglasi, da se mu zbrano
478 14|      poklicanega, naj se oglasi, da se mu zbrano blago pošlje,
479 15|             vesoljni stvaritvi. Nič se ne godi brez vzroka, in
480 15|     nasledek. Kjer je mrhovina, tam se zbirajo orli, pravi sveto
481 15|           zapovedi božje ob tla, da se razdrobe na sto koscev.
482 15|            ves gnoj, ves smrad, kar se ga je nabralo po vsem svetu,
483 15|     prebavljajo, narod na narod, da se koljejo in davijo in trgajo
484 15|       svojim pobožnim ženam: Vesêli se, žena, ter hvali najvišjega,
485 15|           nam je podaril. ~Potem bi se spravil na njihove vredne
486 15|            molitvaricami. ~A kam bi se obrnil zdaj? "Embarras de
487 15|            ni videti drugje, da naj se smeje svet in se vsaj tako
488 15|             da naj se smeje svet in se vsaj tako maščuje njim,
489 15|         povsod je je dovolj. Šopiri se po "Zvezdah" in "boulevardih",
490 15|       prepozno, vidimo šele, da smo se pregrešili proti galanteriji.
491 15|          novega bi ne videl. Četudi se vedno spreminja, kako luna
492 15|            kakor do sedaj, šopirite se še dalje po njem! ~
493 16|        stari navadi. Zadnjič namreč se pogovarjam danes na tem
494 16|             začel. ~Spodobno je, da se na tem mestu z nekoliko
495 16|             s svojimi željami. A da se bodo moje besede krivo obračale,
496 16|           besede krivo obračale, da se mi bodo podtikali kdaj neblagi
497 16|           kdaj neblagi nameni, tega se nisem nadejal. Zgodilo se
498 16|           se nisem nadejal. Zgodilo se mi je. Naj bo! Tudi to se
499 16|           se mi je. Naj bo! Tudi to se pretrpi, kakor toliko drugega.
500 16|            prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča po svoje, a