Part

 1 1 |       postavljena? Saj, da bi jo stavil zase, tega mi ne
 2 1 | preskromna. Ali kaj pa bo, ko jo bodo natanko ogledovali
 3 4 |  pustiti, ~da one samé nam ur'jo roké, ~da one samé nam gláve
 4 4 |     bolj veseli na drugih, če jo pogrešamo na sebi. ~V nedeljo
 5 4 |      tisto čudno lastnost, ki jo Goethe sam imenuje "urkräftiges
 6 4 |       licu tačas: ~Lepote, ki jo na obrazu imam, ~za tri
 7 4 |   slovenski literaturi; ko bi jo imeli Nemci, gotovo bi stala
 8 4 |       nimamo slikarja, da nam jo prestavi v barve? Kar prepisovati
 9 4 |   kobilico s tovorom vred ter jo prestavi s ceste na stran,
10 4 |       tudi z njo in gotovo bi jo bil prijel za drago svileno
11 5 |       in vsi svoji lepoti, da jo moramo čislati, ljubiti,
12 5 |      z njo vsak narod, kateri jo ima, pa koliko jih je zares
13 6 |     naj pregleda igro, predan jo izvoli, ali je sama na sebi
14 6 |        če je oboje, vzame naj jo in posloveni, kjer jo dobi.
15 6 |     naj jo in posloveni, kjer jo dobi. Truda je -- caeteris
16 9 |      največja nesreča, da smo jo tako dolgo prikrivali drugim
17 9 |       gotovo; a boljše je, da jo pokažemo sami nego naši
18 11|   tista potrebna vez, pri nas jo mora nadomestovati rima.
19 11|      se je človek zveseli, če jo kje najde. ~Dalje je dobro
20 12| izvirna igra je: "V Ljubljano jo dajmo!" Igrala se je že
21 12|    različne sodbe; hvalili so jo nam in grajali enako veljavni
22 12|     teh nasprotnih glasov, da jo je zadela jako ostra kritika.
23 12|       Pavle šali z njo, dobro jo pozna in ve, kako se sme
24 12|      Vse skupaj: "V Ljubljano jo dajmo" je igra, ki ne dela
25 13|  mošnje ni želodca. Po strani jo zaničljivo gleda trgovec,
26 13|   silno izobraževalno moč; da jo mora torej zvesto gojiti
27 14|      tuje dežele domov, da bi jo imel za kratek čas. Ker