Part

 1 1 |     tisti blagi namen, da ga pa misli doseči po drugi poti: tedaj
 2 4 |        pesmih nahajaš pogostoma misli, posameznosti, ki te spominjajo
 3 4 |      ravno tisto mirno vrstenje misli, tisti melodični tok čutov: ~
 4 4 |        ne naveliča; prav pravi, misli si, saj je res korenjak! ~
 5 5 |       igro za njegove muzikalne misli; če ga pa ne najde, kaj
 6 6 |    človeka. Pri nas se, žal, ne misli na to! ~Prestava je vendar
 7 7 |     orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi
 8 7 |   prozaično obliko. Ravno tiste misli, ravno tisti čuti, in vendar --
 9 7 |          najprej je treba poetu misli, krepkih, globokih, visokih
10 7 |      krepkih, globokih, visokih misli in čutov. Teh mu ne more
11 7 |        namreč utelesi ona svoje misli, kakšno podobo naj jim da,
12 8 |       zato niso vedeli, kako on misli in govori; neznana so jim
13 9 |         pravico prodajati svoje misli, drugi jih pa samo od njega
14 9 | clamabunt! ~Lahko si torej vsak misli moje veselje, ko slišim
15 9 |         dal prepričati, da moje misli o slovenski dramatiki so
16 9 |         list razglaša samo moje misli, ne ravna se po nikomur;
17 9 |          kaj in kako naj pišem. Misli v teh mojih pogovorih so
18 9 |    pogovorih so vse moje osebne misli; komur torej niso po volji,
19 11|   imenitneje, nego se po navadi misli, k k samoglasnik je v rimi.
20 12|       ima -- in temu se po naši misli ne da ugovarjati -- dve
21 12|      katere bi se smele po naši misli brez skrbi rabiti. Kam pridemo
22 12|    hočejo prestavljati. Po naši misli je prestave samo vredno,
23 13|     lastnik njegov ni bil takih misli. Pisal nam je, in sicer
24 16|         navada ni, drugim svoje misli, svoje prepričanje vrivati;