Part

 1 2 |       le mnogo daj -- potem si vsak izbere kaj. ~Prosim torej
 2 2 | ustreči nemogoče; naj bo torej vsak zadovoljen, če najde le
 3 2 |      črke? To mora vendar reči vsak, da Zvonova pola ima veliko
 4 3 |        za tujo mizo žive dni; ~vsak grižljaj mu preseda, ~požirek
 5 3 |  grižljaj mu preseda, ~požirek vsak mu zagrení. ~Gorje, kdor
 6 3 |       stresla srce; a kaj mora vsak pesnik krvav pot potiti?
 7 4 |     ves dan. ... ~To se ve, da vsak se ne sme tako širokega
 8 4 |        ti nama greh odpusti!) ~vsak po dvanajst gorkih! ~Tako
 9 5 |      vendar je mora vesel biti vsak pošten Slovenec, kateri
10 5 |    krasna reč, ponaša se z njo vsak narod, kateri jo ima, pa
11 6 |        je pa pri nas prestavil vsak, kar mu je ravno prišlo
12 7 |      veselja, katero nam zbuja vsak resnični umotvor. ~Pustimo
13 9 |     clamabunt! ~Lahko si torej vsak misli moje veselje, ko slišim
14 9 |      na Dunaju gotovo mnogo in vsak ima svoj opravek. Kar se
15 10|       da baš na njihovo mesto. Vsak polglasnik, ki je sam na
16 10|     posebna lepota, to nam pač vsak pritegne, apostrofi niso,
17 11|     Nikakor pa nečemo reči, da vsak verz mora res do zadnje
18 12|      obraza, osebi, kakršni je vsak že večkrat videl na -- odru. ~
19 12|   verzih, kar ji ni na korist. Vsak stvar ima svoj čas. Vsa
20 13|       mora torej zvesto gojiti vsak narod, kateri se hoče med
21 13|     zadovoljni moramo biti, če vsak tu ter tam kaj najde, kar
22 15|       so, še za kaj poštenega; vsak ima svojo tarifo; samo škoda
23 16|    prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča po svoje, a da bi