Part

  1 1 |                        1 ~Veliko časa, in ne mirnega časa je preteklo,
  2 1 |           potreba. Malo se je govorilo in pisalo o njem; niso ga slavili
  3 1 |                o njem; niso ga slavili in kadili mu po časnikih, čitalnicah
  4 1 |                po časnikih, čitalnicah in gostilnah; niso se mu pošiljale
  5 1 |                mu pošiljale pohvalnice in zaupnice. Na tihem, skoraj
  6 1 |              zgled čistega, marljivega in poštenega rodoljuba; posnemajmo
  7 1 |          govorim s Horacijem: Hoc erat in votis! Posebno pa zapeljiva
  8 1 |                na Dunaju, kjer stavijo in zidajo vse vprek, kakor
  9 1 |         papirja; veter potegne čez noč in prazno je zjutraj mesto,
 10 1 |             lahko; to vem najbolje jaz in pa oni, ki so mi blagovoljno
 11 1 |              govoriva dalje v prilikah in podobah. Bil je čas, a tedaj
 12 1 |            Tisti čas je minil; izkusil in zvedel sem medtem marsikaj,
 13 1 |           posebno ti si me prav pridno in občutljivo izpodbadal in --
 14 1 |               in občutljivo izpodbadal in -- zbadal. Bodi; konec leta
 15 1 |              sčasoma svet, kakršen je, in pa zraven, kakršen bi moral
 16 1 |              ločevati dobro od slabega in tako krepča svoje moralne
 17 1 |                  Kdor tega ne spoznava in pripoznava, s tem ni da
 18 1 |              napadov se mi je nadejati in od kod. Če se bo govorilo
 19 1 |              se bo govorilo zarobljeno in neotesano z menoj: tedaj
 20 1 |            Prepir, sovraštvo, psovanje in obrekovanje vsevprek! Na
 21 1 |                sicilijanske večernice" in "bartolomejske noči", tudi
 22 1 |             strani zbirajo, spoznavajo in navdušujejo in pač tudi
 23 1 |              spoznavajo in navdušujejo in pač tudi radujejo sinovi
 24 1 |            človeštva. Morda privabi -- in to je tista moja skrivna
 25 2 |               oni večje, po premoženju in -- dobri volji; večina ožuljene
 26 2 |            nekoliko oddahne -- duhovni in posvetni možje, učenjaki
 27 2 |               posvetni možje, učenjaki in prostaki, učitelji z učenci,
 28 2 |               najbolj razveseljuje oko in srce, ki pri nas ni ravno
 29 2 |             pšenico, prikazujejo se -- in ne preredko -- lepe ženske
 30 2 |              ženske podobe, gospodične in gospe, ali kar je lepše:
 31 2 |              ali kar je lepše: dekleta in žen‚; vsaki zdrsne izpod
 32 2 |                vsem, kateri so prišli, in tudi tistim, ki so obljubili
 33 2 |                glas, kakor mi pišeš ti in mi poročajo drugi, ni bil
 34 2 |                sploh neprijeten ušesom in srcem. Ali to veselje ni
 35 2 |            mnogovrsten repertorij: dež in točo, sneg in slano, grom
 36 2 |          repertorij: dež in točo, sneg in slano, grom in strelo; ima
 37 2 |              točo, sneg in slano, grom in strelo; ima žareče sonce
 38 2 |             nebu, jasnem ko ribje oko, in ima umazanosive megle in
 39 2 |               in ima umazanosive megle in oblake, ki se vlačijo zaspano
 40 2 |          oblake, ki se vlačijo zaspano in dolgočasno po nebu; pošlje,
 41 2 |               mraz, "da kamenje poka", in vročino, "da vrana zijá" --
 42 2 |            Prosim torej častite bralce in ljubeznive bralke (tudi
 43 2 |         prijatelj, postava je v naravi in v življenju, da dva vatla
 44 2 |              kakor nekdanji "Glasnik!" In ti sam mi pišeš to ! Brate,
 45 2 |          rečeno. ~Pri tej priložnosti, in to bodi konec današnjega
 46 2 |                pismih mojo dobro voljo in me spodbudili z marsikatero
 47 2 |              marsikatero dobro besedo; in vem, čujte, so tudi lepa,
 48 3 |               delo, na krepko gibanje! In da sem se, pokoja željan,
 49 3 |              molčeč, križem roke držeč in -- tudi ne čisto brez grenkosti
 50 3 |                junaškem srcu! Upal sem in smel sem upati, da bo Jenkovo
 51 3 |                nič posebno znamenitega in zanimivega. Pot iz kmečke
 52 3 |              iz mesta, polnega dušnega in telesnega življenja in gibanja
 53 3 |         dušnega in telesnega življenja in gibanja zopet domov v malo
 54 3 |              ki ga ni zapustil nikdar, in pa pesem, zdaj žalostna,
 55 3 |                pomogli čez vse napotke in zapreke: ~Gorje, kdor nima
 56 3 |               zatajiti~prisiljen voljo in srce, ~bedakom posoditi~
 57 3 |               posoditi~čas mora, glávo in roke! ~Tu imamo glavni del
 58 3 |            miren kot, ~kjer bil bi sam in svoj gospod! ~le da ni znal
 59 3 |               pa je bil Jenko pesnik. ~In to je prva dobra lastnost
 60 3 |                besede. ~Jenko ni delal in koval pesmi, da bi jih pošiljal,
 61 3 |             Glasnik". On je pel, kadar in kar mu je velevalo srce,
 62 3 |               ali pa nobenih! Schiller in Prešeren sta jim subjektivna;
 63 3 |         subjektivna; objektivna Goethe in -- Koseski! Objektivnost
 64 3 |             svet, le krepkeje, živeje, in da ima moč, dati svojim
 65 3 |                 brez posiljenih tropov in alegorij. Njegova pesem
 66 3 |             res zbudilo marsikateri a! in o! v prsih okrogloličnih
 67 3 |            čisto svoje individualnosti in s tem prave pesniške vrednosti.
 68 3 |              lastni čut. ~Bolj ko loči in oddaljuje omika človeštvo
 69 3 |             zbuja hrepenenje, kliče ga in vabi nazaj naravi v naročje,
 70 3 |              je zajemala nemška lirika in pila novo moč iz narodovega
 71 3 |            novo moč iz narodovega vira in s tem zadobila toliko oblast
 72 3 |                 kateri nam sega v srce in ki ga tudi imajo novejši
 73 3 |           ubožno zapuščeno mater doma. In katera ljubezen je čistejša,
 74 3 |            slovečem "Naprej"? -- Tudi! In ta pesem se ti je očitala:
 75 3 |     neprecenljivi "žalostni eksempel", in kaj velja? vrnil se bo.
 76 3 |                kakor jih vidijo ženske in zaljubljeni; neutrudne čebele
 77 3 |                o božiču medene potice, in dihurji, kune in druge take
 78 3 |               potice, in dihurji, kune in druge take kosmate živali
 79 3 |               veselo kroži! ... ~Težko in pravega umetnika znamenje
 80 3 |            Kako malo, a dobro izbranih in ubranih barv potrebuje naš
 81 3 |              pesnik v svojih "Obrazih" in kako žive so njegove podobe,
 82 3 |                marsikomu bolj zgrabila in stresla srce; a kaj mora
 83 3 |              ne potrebujejo razlaganja in pojasnjevanja. Namen teh
 84 3 |                izpodbuditi naše bralce in bralke, da jih beró! Kdor
 85 4 |          življenje žalostno, polno rev in trpljenja, ne vredno, da
 86 4 |              človek preveč poteza zanj in srce svoje navezuje nanj,
 87 4 |            tolikokrat izrečeno z jokom in smehom, popisano s krvjo
 88 4 |               smehom, popisano s krvjo in solzami, narisano s humorjem
 89 4 |           solzami, narisano s humorjem in hudičevim oljem, da se sme
 90 4 |              strašnega. Po trnju hodi, in glej, rožice se mu rodevajo
 91 4 |              možu ni spodobno žalovati in tožiti. Kaj bo s tem bolje?
 92 4 |                vesele, da povzdigujemo in podpiramo svoje brate, ki
 93 4 |              Kaj ni to dobro delo?" -- In če mu je celo stvarnik podaril
 94 4 |             pesmi dar, začne peti sebi in drugim v tolažilo pesem
 95 4 |             žalostno, vedno pa sladko; in trudni popotnik se ustavi,
 96 4 |            pesem, ki mu mehko boža uho in srce, ki mu zdaj privabi
 97 4 |           zeleno pomlad, ki mora priti in pride, naj še tako žvižga
 98 4 |              pride, naj še tako žvižga in tuli burja po polju! ~"Kaj
 99 4 |            cvetja, šumljajočih potokov in ptičjega žvrgolenja, polna
100 4 |            žvrgolenja, polna življenja in gibanja." ~Kak lepa zemlja,
101 4 |         cvetejo, ~prepevajo ptice ... ~In bratje, o pozemskih takih
102 4 |                dana biti~serafom v dom in svetnikom, ~ne bomo veseli? ~
103 4 |               zna uživati božje darove in ceniti jih po pameti, kolikor
104 4 |                pameten mož, saj čuti: ~In ko bi ljubezen tu ne cvetela, ~
105 4 |               se pa zato utopil v vinu in ne bo se dal ukleniti okroglolični
106 4 |          sladki jarem, da bi se igrala in norčevala z njim, poganjala
107 4 |               navaja ga veselje peti, ~in žalost trdi mu srce. ~Iz
108 4 |              srce. ~Iz vsega, kar vidi in sliši, pije med, dela pesmi,
109 4 |                 dela pesmi, iz žalosti in veselja, iz smešnosti in
110 4 |               in veselja, iz smešnosti in neumnosti; pije med, pravimo,
111 4 |           komur ga da pokusiti; srbelo in peklo ga bo in dolgo mu
112 4 |        pokusiti; srbelo in peklo ga bo in dolgo mu bo branila oteklina
113 4 |             objema prijatelja, trde pa in koščene, ko zgrabi nasprotnika,
114 4 |              dvigni ga, odpri mu vrata~in sodnik naj bo srcé. ~To
115 4 |             zadovoljnost, neka mladost in genialna neskrbnost, katera
116 4 |              zdrav studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega
117 4 |               zapira ničemur, kar žali in kar veseli človeka. ~Vi,
118 4 |                solznih ljudi, ~nesreča in sreča po sveti; ~naj pametnik
119 4 |               sveti; ~naj pametnik vas in neumnih uči, ~kak' človek
120 4 |                  Srce njegovo pozna up in strah, želje in hrepenenje,
121 4 |               pozna up in strah, želje in hrepenenje,ne pozna pa obupa,
122 4 |           vgasijo~potoci vsega sveta, ~in dež iz vsega neba, ~in vse
123 4 |                 in dež iz vsega neba, ~in vse široko morje! ~Tu nahajamo
124 4 |           pesnik nekako sam sebe vesel in ve tudi, da so ga drugi
125 4 |             Mirza pa je ves drug mož!" In vendar nikoli se ga bralec
126 4 |               podobna, sorodna po duhu in vsem notranjem organizmu;
127 4 |               rodilo ne bo sadu toliko in takega, kakor bi moglo po
128 4 |               Goetheje, to je resnično in dobro; saj si je izbral
129 4 |              je izbral pravega mojstra in ne dal mu sramote! ~Oblika
130 4 |              zletela čez hribe, doli, ~in kjer bi se tebi po všeči
131 4 |           všeči dobil, ~čeprav siromak in revež bi bil, ~pod tremi
132 4 |              imaš. ~To rekel je ptiček in zletel je z vej,~zmed vej
133 4 |            naprej.~Dekle za njim gleda in pravi takó: ~In kaj, ko
134 4 |             njim gleda in pravi takó: ~In kaj, ko vendar vse res bi
135 4 |               prave dekliške naivnosti in plastične oblike; kaj nimamo
136 4 |            gledam skoz okno dve utvi, ~in v meni utriplje srcé; ~zamišljeno
137 4 |                se ve, da pravi umetnik in imeli bomo, kar imenuje
138 4 |            tlom tovarša drugi zlekne; ~in tedaj za njima~ostajalca
139 4 |                vreden, bolj zdrav duši in telesu kakor -- dva joka! -- ~
140 4 |          telesu kakor -- dva joka! -- ~In pa ti "Diguž, svetokriški
141 4 |       svetokriški kovač, ki imaš obraz in nos potlačen, ki s kladivom
142 4 |        pogledati nazaj -- potem naprej in ločevati prozo pred Krpanom
143 4 |            ločevati prozo pred Krpanom in za Krpanom. Kar je naših
144 4 |           prinesti polič vina pa kruha in sira, v‚del bi se bil vesti
145 4 |                se bil vesti tudi z njo in gotovo bi jo bil prijel
146 4 |              pograbiti cvetic, zelenja in plevela -- vse nanj -- tako
147 4 |                ta "Zvonov" glas zbudil in izklical pesnika zopet nazaj,
148 5 |             Možje, katerim je izročila in priporočila slovenska dežela
149 5 |            duševno omiko našega naroda in kateri ne stavi, kakor neki
150 5 |             izhaja tako rekoč iz epike in lirike, tako da bi se smela
151 5 |               neka kemična zveza epike in lirike. Gledišče je bilo
152 5 |                Gledišče je bilo nekdaj in mora nam biti tudi zdaj
153 5 |                trudu, da se povzdiguje in navdušuje za vse, kar je
154 5 |          navdušuje za vse, kar je lepo in blago; gledišče bi moralo
155 5 |               gledišče bi moralo biti, in zakaj bi ne bilo, visoka
156 5 |           podobah življenje, kakšno je in kakšno bi moralo biti; kjer
157 5 |              razkriva čednost, krepost in vsi svoji lepoti, da jo
158 5 |             dolg čas s praznimi šalami in neslanimi burkami, ali pa
159 5 |        zavrženo, četudi ne nese toliko in toliko obresti na leto;
160 5 |               darila najboljšim dramam in operetam. Tako se ravna
161 5 |              strani. Vedno prikrivanje in polepšavanje naših slabosti,
162 5 |              Ne slepimo je torej, sebe in drugih, saj nam nič ne pomaga! ~
163 5 |           razpisalo darilo za libretto in skladbo ob enem času. Skladatelj
164 5 |             najde, kaj potem? ~Napačno in škodljivo se nam zdi to,
165 5 |               v razpisu pisalcu preveč in nepotrebno omejilo polje: "
166 5 |         Izvrstnih narodno-zgodovinskih in sploh zgodovinskih tragedij
167 5 |               omiko, bogato literaturo in tudi materialnim blagostanjem;
168 5 |         Hamletom", "Othellom", "Romeom in Julijo" in "Julijem Cezarjem",
169 5 |          Othellom", "Romeom in Julijo" in "Julijem Cezarjem", kvečjemu
170 5 |            tragedijo, katero bo gledal in poslušal človek, da si bo
171 5 |               ga bo zibala med strahom in upom, med žalostjo in veseljem;
172 5 |          strahom in upom, med žalostjo in veseljem; katera mu bo pretresala
173 5 |        povzdigovala, zbujala mu "strah in milovanje ter čistila mu
174 5 |             bogato žilo čistega zlata, in zadnjič nenavadne poetične
175 5 |             vse strani, naj je prebral in predelal vse dramatike in
176 5 |              in predelal vse dramatike in estetike, zato še ne bo
177 5 |              da tudi najdejo kaj, sebi in nam na korist in veselje!
178 5 |             kaj, sebi in nam na korist in veselje! Igra mora biti
179 5 |              kaj mu morejo rame nositi in kaj ne". Dobra, krepka,
180 5 |                če je prazna, brez krvi in mesa, brez življenja; in
181 5 |               in mesa, brez življenja; in takih se nam je bati, kakor
182 5 |              sezi polno le življenje, ~in kjer ga zgrabiš, zanimivo
183 5 |     presojevanju gledajo prvič, drugič in tretjič na samo umetniško
184 6 |               našim razmeram primerna. In torej se je zgodilo, da
185 6 |                hodili po igre na Češko in na Poljsko. Ko bi bile te
186 6 |           bratih tudi siromaštvo. Čehi in Poljaki posnemajo Angleže,
187 6 |            posnemajo Angleže, Francoze in posebno Nemce, mi posnemamo
188 6 |              na sebi dobra, po dejanju in po obliki; ali ne žali zdrave
189 6 |          praznih, puhlih šal za otroke in kuharice? Potem naj pomisli,
190 6 |              če je oboje, vzame naj jo in posloveni, kjer jo dobi.
191 6 |                treba krasnih dekoracij in blestečih "kostumov". Tudi
192 6 |             Macbeth", "Caesar", "Romeo in Julija"; "Othello"? Tudi
193 6 |              prestavami se jezik gladi in vadi, slovstvo se z njimi
194 6 |             saj človeško srce je vedno in večno enako. Samo vrzi se
195 6 |               opazuj, kako ljudje trpe in se vesele; bodi človek s
196 6 |                čuti sam, če imaš srce, in ne bo ti manjkalo gradiva
197 6 |                žaloigre, za resne igre in vesele. Kje je ljudstvo,
198 6 |              naše? Opazuj, poslušaj ga in komedije se ti bodo same
199 6 |                brez Calderona, Molièra in Shakespeara; ali če se čevljarji
200 6 |         Shakespeara, kateri je začetek in konec vse dramatike. ~Dobro,
201 6 |                nam že dolgo srce teži, in s tem razžalimo koga nehote.
202 6 |              nehote. Samo toliko: širi in šopiri se pri nas čedalje
203 6 |             nas čedalje bolj v pisanju in dejanju neka surovost, neotesanost,
204 7 |           poslanih nam od vseh strani, in še jih prejemljemo dan na
205 7 |                izkazuje mnogo zaupanja in tolažilno nam je videti,
206 7 |          neznani; samo če se ti srečno in zdravo razvijejo, potem
207 7 |            literarno življenje. Ali -- in zdaj pride druga, manj vesela
208 7 |         štejemo v dolžnost, opominjati in svariti, dokler je čas,
209 7 |                hodijo po napačni poti, in prositi jih, naj krenejo
210 7 |             misel v lepi podobi, ideja in oblika v harmonični zvezi,
211 7 |              kjer se oblika ne strinja in zlaga v lepi harmoniji z
212 7 |               govorimo samo o poeziji, in sicer liriki. Kakor mora
213 7 |              kakor bi zrastel z njima. In kakor ne sme lepa podoba
214 7 |               misli, ravno tisti čuti, in vendar -- to ni več pesem,
215 7 |                globokih, visokih misli in čutov. Teh mu ne more dati
216 7 |               peti. Učiti pa se moremo in učiti se moramo oblike.
217 7 |               je obdeloval, predeloval in pilil, več je v njih skrite
218 7 |               v njih skrite umetnosti; in da nam ne kažejo dela in
219 7 |               in da nam ne kažejo dela in truda, to je ravno največja
220 7 |                 ki je po navadi kratka in se pregleda lahko z enim
221 7 |             velikih liričnih pesnikih; in vse preradi se opiramo nanje,
222 7 |                 Verum ubi plura nitent in carmine, non ego paucis
223 7 |              bi hotel zemljo prebosti. In ne pozabimo dalje, da se
224 7 |                ima n. pr. naš Prešeren in kaj je dosegel z njim! Pomislimo
225 7 |                toliko storil pred nami in za nas! Mi se torej ne moremo
226 7 |            njemu se moramo samo čuditi in ne moremo se mu prečuditi,
227 7 |                rime) tako lepa, gladka in blagoglasna. ~Oblika je
228 7 |             Oblika je dvojna, v širšem in ožjem pomenu. O prvi, kako
229 7 |              jeziku, prozodiji, verzih in rimah. Bog daj, da ne bi
230 8 |                z mano skakáti, ~nastáv in pasti se némaš bati. ~In
231 8 |               in pasti se némaš bati. ~In tako moramo marsikateremu,
232 8 |               daljša od tridesetletne, in kakor kaže, mogla se bo
233 8 |             niso vedeli, kako on misli in govori; neznana so jim bila
234 8 |             Podiranje pa je trudapolno in nehvaležno delo. Ljudje,
235 8 |           pomagati, da se delo hitreje in bolje zvrši. Kdor se loti
236 8 |               poznati slovenski jezik, in sicer ves slovenski jezik,
237 8 |                znati staro slovenščino in druga narečja slovanska,
238 8 |               opomniti: zdelo se mu je in zdi se mu še, da mož tu
239 8 |                nam bo spolnjevala bolj in bolj od dne do dne. ~
240 9 |           življenje -- zdrav človeštvu in potreben je duševni boj,
241 9 |         slabost; ima li pravico živeti in veljati ali ne. Samotrštvo
242 9 |              oglasil -- vse tiho okrog in okrog! Toliko "pogovorov",
243 9 |            pridigovati kakor sv. Anton in morda rakom žvižgati, to
244 9 |                gotovo pa malo vabljivo in zelo nehvaležno delo. Ko
245 9 |            bilo dokazalo, da je krepka in cvetoča. Nič tega! Vse druge
246 9 |                tega! Vse druge stvari, in čudne! Najprej pa moram
247 9 |                 ali literarno sodišče, in sicer slovensko literarno
248 9 |            meni tukaj ni znano nobeno, in jaz bi vendar moral nekoliko
249 9 |           sicer na Dunaju gotovo mnogo in vsak ima svoj opravek. Kar
250 9 |              od prve do zadnje besede, in sicer se ne posvetujem prej
251 9 |         posvetujem prej z nikomer, kaj in kako naj pišem. Misli v
252 9 |        prepričan, da je res, kar piše, in potem, da piše z dobrega
253 9 |                dolgo prikrivali drugim in sebi samim. Ni torej čudo,
254 9 |               pomaga, ako slepimo sebe in druge? Resnica pride na
255 9 |                prirojene bojazljivosti in tesnoprsnosti. Kdor ob cesti
256 9 |               Če stvar dobro premislim in natanko presodim, komu in
257 9 |              in natanko presodim, komu in kako je vendar v resnici
258 9 |            štejejo lahko, če hočejo -- in hočejo! -- kolikokrat na
259 9 |           spoznavamo svoje siromaštvo, in da na tej podlagi hočemo
260 9 |              tej podlagi hočemo delati in truditi se, da se izkopljemo
261 9 |              da se izkopljemo iz njega in si pripomoremo s časom do
262 9 |             nam v resnici more očitati in oponašati, da se ne moremo
263 9 |                 risum teneatis, amici? In če se smeha zdržé prijatelji,
264 9 |              kakor se mu ljubi smejati in smeh zbujati. Saj se bodo
265 9 |            nasprotnik posebno poudarja in ponavlja, da je "Zvon" imenoval
266 9 |            šestem literarnem pogovoru: In torej se je zgodilo, da
267 9 |         govoril; zdelo se mi je vedno, in zdi se mi še zdaj prav koristno
268 9 |                manjka, nego materialne in duševne podpore. Kaj se
269 9 |           rokah, očitati, da ne igrajo in dajejo boljših iger na dan?
270 9 |                jim boljše izvirne igre in boljše prestave, in boljše
271 9 |               igre in boljše prestave, in boljše igre bodo igrali,
272 9 |               delajo drugi, to meni ni in ne sme biti nič mar, zato
273 9 |              kipar, slikar, skladatelj in pesnik, vse obenem, sicer
274 9 |               soditi najmanjšega dela! In ako bi spisal najboljšo
275 9 |                ni dosti, da ostrí nože in meče? Ali ljudje, ki tako
276 9 |            bere dobre estetične knjige in vzgled prve dramatične pesnike,
277 9 |               da bi bilo njim zanimivo in poučljivo, a niti nam ne
278 10|            poje; ta je njena lastnost. In če ne najde napeva, bodi
279 10|         lepoglasen. Kako so stari Grki in Rimljani gledali na lepoto
280 10|             delati, a tudi zelo okorne in robate. Treba je pesniku
281 10|           primerjamo s Schillerjevimi! In kdo si more misliti, da
282 10|             kjer ga zahteva lepoglasje in ga ne brani jezikoslovstvo;
283 10|                se ne stavi za kratkega in narobe. "Že" ima tu močnejši
284 10|           treba malo prestaviti besede in vse je bolje. ~List za listom
285 10|            mraku, ki hiti. ~Med napake in grehe zoper lepoto spada
286 10|                straši po naših pesmih, in zato smo se je nekako privadili.
287 10|          umakniti, kadar ga je volja. ~In tako jih je vse polno po
288 10|         človeka nadleguje med čitanjem in se ne da odgnati. Muh ne
289 10|           Ogibljimo se jih torej, kjer in dokler se jih moremo; a
290 10|                 pesmi brez apostrofa", in postaviti jim na čelo Juvenalov
291 11|          imenoval Petrarka svoje pesmi in italijanski pesniki so tudi
292 11|              poetični govor. Pri Grkih in Rimljanih bila je umeteljna "
293 11|              samoglasniki druge besede in tako tudi soglasniki med
294 11|              ustvariti poetični jezik, in čudili se bomo, da je njegova
295 11|           različno izgovarjajo. "Vrême in séme, vôda in posóda, vrát
296 11|      izgovarjajo. "Vrême in séme, vôda in posóda, vrát in bràt" bile
297 11|             séme, vôda in posóda, vrát in bràt" bile bi slabe rime. "
298 11|              bile bi slabe rime. "Šumí in gledati, srcé in déklice"
299 11|                  Šumí in gledati, srcé in déklice" niti se celo rime
300 11|        nahajajo. Sme se pa rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg
301 11|                rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg in jók", ker
302 11|                lés, ród in plót, okróg in jók", ker se v izgovoru
303 11|               takih rim, n. pr. "iméla in veséla", ker e v prvi besedi
304 11|            izgovarjajo skoraj kakor ej in v drugi kakor je. Ravno
305 11|               je gnusoba rimati: "lepó in pojó", ker ima prvi o drugačen,
306 11|               tu vendar malo odjenjati in taki pregreški spregledati
307 11|              se preveč ogibljemo takih in enakih rim, lahko pademo
308 11|               pregosto nahaja; "sedéla in péla, lepó in sladkó" itd.
309 11|          nahaja; "sedéla in péla, lepó in sladkó" itd. Kolikor se
310 11|            rimah mešajo besede: "hvala in bala; tuje, zdihuje; lepó
311 11|              bala; tuje, zdihuje; lepó in pojó" (a tu nam je že ušla
312 11|         samoglasnikoma, n. pr. "hudoba in grdoba, imé in samé"; vendar
313 11|                  hudoba in grdoba, imé in samé"; vendar se jih ni
314 11|              ogibati povsod. Italijani in Francozi rimajo celo kar
315 11|              razen pomen, n. pr. volto in volto, pas in pas. ~Dalje
316 11|                pr. volto in volto, pas in pas. ~Dalje naj se gleda,
317 11|                je krepkejša rima "dôba in zlôba", nega "nebésa in
318 11|                in zlôba", nega "nebésa in telésa", ali pa "sedijo
319 11|                telésa", ali pa "sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~
320 11|               sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~Naš jezik nima
321 11|           debelnih rimah, kakor: "rást in past, sád in mlád", zato
322 11|              kakor: "rást in past, sád in mlád", zato se je človek
323 11|           zlasti partikule, kakor: "je in se". Kako važno je, katera
324 11|            Zavrne ga obraznik imenitni~in tebe z njím, kdor napčen
325 11|             sukajmo se vedno med: "ile in ale, ije in uje"; bodimo
326 11|            vedno med: "ile in ale, ije in uje"; bodimo malo pogumnejši
327 11|                 bodimo malo pogumnejši in poskusimo časi kako novo,
328 11|                tjà vihár. ~Oblak ne vé in val ne kám, ~kam nese me
329 11|             Paziti se je glavnih napak in gledati tudi, da drobnih
330 11|              pa mora človeka prirojeni in izobraženi okus voditi v
331 12|         izvirni veseli igri, eno večjo in dve manjši prestavljeni
332 12|                dve manjši prestavljeni in dve opereti. ~Prva izvirna
333 12|               sodbe; hvalili so jo nam in grajali enako veljavni možje.
334 12|       pomislimo: njen pisatelj je mlad in ta igra je njegova prva
335 12|                naravnost iz življenja, in sicer iz domačega življenja.
336 12|           življenja. Pri tem pa ima -- in temu se po naši misli ne
337 12|              nenavadno srečno osnovani in izvrstno izpeljani. Pavle
338 12|                časi malo kaj spregleda in mu ne oponaša tu pa tam
339 12|              dobre volje, vedno šaljiv in gostobeseden, prijazno se
340 12|             odseva iz polnega kozarca. In Neža -- kdo je ni že videl,
341 12|              brez sadu odcvela mladost in lepota, kaj je je imela!
342 12|               ustavljati; kar je mlado in veselo, vse je pregrešno,
343 12|             šali z njo, dobro jo pozna in ve, kako se sme z njo govoriti.
344 12|         natanko po življenju opazovano in zvesto realistično načrtano.
345 12|            komična žila. Tudi Gašperju in Rotiji ni kaj očitati. Mirko
346 12|           Rotiji ni kaj očitati. Mirko in Marija sta "on in ona",
347 12|                Mirko in Marija sta "on in ona", potrebna v komediji,
348 12|           prebira dobre komedijepisce, in kar je posebno važno in
349 12|                in kar je posebno važno in jako potrebno, če ima priliko,
350 12|              potrebno, če ima priliko, in česar je treba, hodi naj
351 12|             Vsa igra nam kaže v mislih in po obliki, da je delo visokoizobraženega,
352 12| visokoizobraženega, blagočutnega moža, in to je lepa hvala; ali pa
353 12|                njene osebe dovolj moči in življenja, rekli bi, dovolj
354 12|             igra na oder! -- ~"Graščak in oskrbnik" je srednje dobra
355 12|                brez posebnih prednosti in brez posebnih napak. Prestava
356 12|              se je skrbno ogibal besed in konstrukcij, katere bi se
357 12|                manjka besed. ~"Klobuk" in "Svojeglavneži" sta prijetni "
358 12|             soditi. Besede v "Tičniku" in "Serežanu" niso niti mrzle
359 12|               godíta našemu občinstvu, in to je glavna stvar. ~O tej
360 12|            zameril Dobro naj pogledajo in pregledajo igro, katero
361 12|               saj upamo boljših časov, in prestavljena mora biti igra,
362 12|            Othello, Julij Cezar, Romeo in Julija, teh naj se loti,
363 12|             kdor čuti zmožnosti v sebi in da slovenski dramatiki krepko
364 12|                pokladamo Grillparzerja in G. Freytaga. Pozabiti se
365 12|              Dumas (sin), Emile Augier in Victorien Sardou tudi Nemcem
366 12|           Victorien Sardou tudi Nemcem in pač vsemu svetu v tehniki
367 12|          veliko iz njih, ker v tehniki in dialogu nimajo vrstnika. ~
368 12|                srca prav obilo duševno in materialno podporo. ~
369 13|          vodila smo se držali do sedaj in držali se ga bodemo, dokler
370 13|            list, to smo že vedeli prej in izkušnja nas ni preučila.
371 13|              središča, kjer se zbirajo in vadijo mlade moči -- ali
372 13|            narodi imajo vsaki vednosti in umeteljnosti, vsakemu rokodelstvu
373 13|               literaturi ter en poučen in kratkočasen list prostemu
374 13|              gleda trgovec, borzijanec in kar je sicer praktičnega
375 13|              gleda kmet zelje, korenje in repo na njivi, a malo mu
376 13|             obliki učiti, kako se orje in seje, kako se živina in
377 13|                in seje, kako se živina in čebele rede -- to je dandanašnji "
378 13|          Rimljan je znal vojske voditi in tlačiti ljudstva; znal je
379 13|               znal je polje obdelovati in kupčevati po morju: a kaj
380 13|             takih misli. Pisal nam je, in sicer večkrat, da bi rad
381 13|             list v "sposobnejše roke", in on je bil prvi kriv, da
382 13|            prijetno poučevati, blažiti in povzdigovati? Ustvariti
383 13|              bi nosil pouk, dober svet in kratek čas pod vsako streho --
384 13|                veselje naše. "Hoc erat in votis!" Srečen, komur bi
385 14|           vidimo, kako skrbno se zbira in zvesto hrani vse, kar je
386 14|             življenje takemu nabiranju in s tem si pridobili slavo
387 14|               s tem si pridobili slavo in hvalo narodovo. O prvem
388 14|               ima to nabiranje veliko, in sicer dvojno veljavo. Nabrano
389 14|           njegovo življenje, mišljenje in govorjenje. A pripovedke,
390 14|              govorjenje. A pripovedke, in zlasti pesmi, imajo še drugo
391 14|         korenine v narodu, da ne zvéne in se ne posuši kakor rastlina
392 14|               nam bodita tu samo grški in latinski narod. Kako moč
393 14|            njihovo življenje, občinsko in družinsko, bilo je z njo
394 14|               mišljenju, v svojem čutu in govoru nekaj zdravega, dobrodejno
395 14|            imamo precej narodnih pesmi in tudi nekoliko pripovedk,
396 14|                dne do dne jih je manj, in če se ne podvizamo, kmalu
397 14|             godi. Dejalo se ti bo: "Ta in ta stara ženica je znala
398 14|         kmetsko mladino se širijo bolj in bolj tiste poskočnice, tiste "
399 14|         prihajajo po voznikih, vojakih in drugih enakih kulturonoscih
400 14|            tako pokvarjen, pri ljudstu in pri omikanih, da visoko
401 14|           Karkol' pod milim, milim" -- in druge te vrste, prikupile
402 14|               da take pesmi po besedah in po napevu samo kvarijo dobri,
403 14|         zbirajmo posebno pesmi, besede in, kolikor moči, tudi napeve!
404 14|                zrnje od plev, popravil in prenaredil, kar je neogibno
405 14|              kar je neogibno potrebno, in potem v pripravni obliki
406 14|                 Tako izbrano, očiščeno in poblaženo dalo bi se to
407 14|               bo budilo narodno zavest in čistilo pokvarjeni okus. ~
408 14|             kako globoko ljudstvo čuti in kako lepo, naravnost, brez
409 14|               kritično pregleda, uredi in na svetlo da. Hvala vsakega
410 15|                se ne godi brez vzroka, in kjer je vzrok, tam je tudi
411 15|               vojska je rodila Homerja in frivolni Pariz nam je ustvaril
412 15|           Aristofan, Juvenal, Rabelais in Swift je niso imeli toliko
413 15|               svetu toliko licemerstva in hudobije, toliko ničemurnosti
414 15|          hudobije, toliko ničemurnosti in smešnosti, kolikor je vidimo
415 15|              je v tem trenutku plesalo in norelo okrog zlatega teleta:
416 15|           norelo okrog zlatega teleta: in svetega moža zgrabi jeza
417 15|                hrama gospodovega kupce in prodajalce. Hiša mojega
418 15|            dosti ~potoci vsega sveta, ~in dež iz vsega neba, ~in vse
419 15|                 in dež iz vsega neba, ~in vse široko morje! ~Priti
420 15|                moral mož, svetega duha in svete jeze poln, in v roki
421 15|               duha in svete jeze poln, in v roki imeti bič v octu
422 15|                hudičevem olju namočen, in bič bi moral biti dolg,
423 15|               od Gibraltarja do Urala. In bičati bi jel in mahati
424 15|                Urala. In bičati bi jel in mahati najprej -- "ab Jove
425 15|                na narod, da se koljejo in davijo in trgajo in mesarijo
426 15|                da se koljejo in davijo in trgajo in mesarijo kakor
427 15|            koljejo in davijo in trgajo in mesarijo kakor ljute zveri --
428 15|             državne može", ki kupujejo in prodajajo ljudstva in dežele
429 15|         kupujejo in prodajajo ljudstva in dežele kakor židje, ki hodijo
430 15|                kožami, starimi hlačami in dežniki od hiše do hiše;
431 15|             židi, ti so pravi Aristidi in Fabrijci proti onim -- kolikor
432 15|             Zgrabi tam onega deželnega in državnega poslanca, kateri
433 15|               polna liberalizma, omike in ljudske sreče; kateri je
434 15|            priliki, kjer je bilo treba in ni bilo treba, roko na srce
435 15|               Vse za ljudstvo, svobodo in omiko! tako dolgo, da so
436 15|           drugje, da naj se smeje svet in se vsaj tako maščuje njim,
437 15|          časnikarji, pravi komisonarji in službeniki; za vsako rabo
438 15|              na hrbtu pribite ne nosi. In ti delajo "obče mnenje",
439 15|                 Šopiri se po "Zvezdah" in "boulevardih", po salonih
440 15|               boulevardih", po salonih in plesiščih; vsi so enaki
441 15|            nežni spol, človeštva lepši in boljši del, kaka zarobljenost!
442 15|                 Juvenal, kjer si mogel in kadar si utegnil, mahal
443 15|          posebej še poklonil najdaljšo in najboljšo svojih satir!
444 15|           pravice, resnice, poštenosti in pameti. Pridi, veliki satirik,
445 16|          jezika, slovenske literature! In koliko bi mogle še storiti?
446 16|            življenja, sebi v pojasnilo in opravičenje, a drugim v