Part

 1 1 |    v najslabših časih z vso svojo močjo, šel je kmalu za njim.
 2 1 |     katerega, ki je pozabil svojo mater, da se vrne zopet
 3 3 |    kakor ljubi sin na tujem svojo ubožno zapuščeno mater doma.
 4 3 |   cvetje razsipava. ~V joku svojo zgubo~človek Bogu toži; ~
 5 4 |  cesti kočija, zgrabi hitro svojo kobilico s tovorom vred
 6 5 |    glas ali ne -- storil je svojo dolžnost; zdaj poje: vivos
 7 6 | njimi ne bogati; narod more svojo lastnino imenovati samo,
 8 9 |     pomoči mora pokazati tu svojo moč ali slabost; ima li
 9 11|     kakor nam, ker so imeli svojo umeteljno, tako mnogovrstno
10 12|   pridnega hlapca, ki ljubi svojo hišo ter se trudi za njen
11 12|    gospoda pisatelja, da je svojo igro spisal v verzih, kar
12 13| tega ne upa; omejil si je s svojo nalogo, ker dobro ve, da
13 13|   cvetica na travniku z vso svojo lepoto? Kaj hoče slavec
14 15|     kaj poštenega; vsak ima svojo tarifo; samo škoda je, da