Part

  1 1 |             kakor mi pišeš, pač še v dobrem spominu; ali se jih
  2 1 |     posvetim nekoliko srčnih besed v hvaležen spomin možu, katerega
  3 1 |    Glasnika", katerega je zdrževal v najslabših časih z vso svojo
  4 1 |          skoraj pozabljen je delal v daljnem, najbolj izpostavljenem,
  5 1 |       rečeh, kakor bo čas nanašal, v svoji hiši. V svoji hiši!
  6 1 |         čas nanašal, v svoji hiši. V svoji hiši! Komu bi se prsi
  7 1 |         razmerjena? Bo li prebival v nji prijeten, gostoljuben
  8 1 |     ostanimo? ~A ne govoriva dalje v prilikah in podobah. Bil
  9 1 |         sem želel imeti svoj list, v katerem bi delal po svoji
 10 1 |          Zvon", to sem razložil že v "Vabilu". Tukaj pristavljam
 11 1 |           kakor je posebno mladina v višjih šolah; tej pa je
 12 1 |            Zvon", da govorim zopet v podobi, ne bo klical na "
 13 1 |    odganjal; vabil bo, če ne ravno v cerkev, za to so drugi zvonovi,
 14 1 |            drugi zvonovi, a vendar v neko svetišče, kjer kraljuje
 15 1 |        sinovi ene matere, združeni v ljubezni do nje, v ljubezni
 16 1 |        združeni v ljubezni do nje, v ljubezni do vsega človeštva.
 17 1 |            mater, da se vrne zopet v njeno naročje! -- ~Sloga
 18 2 |           izgine izpred oči, kakor v sanjah prijazna prikazen!
 19 2 |        dragi prijatelj, postava je v naravi in v življenju, da
 20 2 |             postava je v naravi in v življenju, da dva vatla
 21 2 |         Glasnik je imel več podob, v eni je res nekoliko večji
 22 2 |       nekoliko večji mimo "Zvona!, v vseh drugih pa nekoliko --
 23 2 |         gospodom, ki so pripoznali v pismih mojo dobro voljo
 24 3 |            ne čisto brez grenkosti v junaškem srcu! Upal sem
 25 3 |     zanimivega. Pot iz kmečke hiše v Ljubljano, od tod na Dunaj;
 26 3 |   življenja in gibanja zopet domov v malo mestece, v tesno, zatohlo
 27 3 |        zopet domov v malo mestece, v tesno, zatohlo pisarnico --
 28 3 |         nji več trnja kakor rož. A v krepkem telesu krepka duša;
 29 3 |    mladenič, ki si je kruha služil v tuji deželi; gotovo je marsikdo
 30 3 |            čutil: ~Čut se zlije mi v besede. ~Jenko ni delal
 31 3 |          še preden so se posušile, v "Novice" ali "Glasnik".
 32 3 |         silil s pomočjo domišljije v tuje "položaje". ~"Tedaj
 33 3 |        sodijo, dva velika predala: v enega devajo subjektivne,
 34 3 |          enega devajo subjektivne, v drugega objektivne. -- Subjektivni
 35 3 |           če ga moramo že vtakniti v predal, najbolj subjektiven
 36 3 |       zbudilo marsikateri a! in o! v prsih okrogloličnih vaških
 37 3 |         tem, da se je držal, kakor v vsem, tako tudi v petju,
 38 3 |            kakor v vsem, tako tudi v petju, materinih tal. Pesnik
 39 3 |          sme posnemati pesnik vsaj v obliki, v katero zliva lastni
 40 3 |    posnemati pesnik vsaj v obliki, v katero zliva lastni čut. ~
 41 3 |            ga in vabi nazaj naravi v naročje, kjer je njegov
 42 3 |            pesnik, kateri nam sega v srce in ki ga tudi imajo
 43 3 |            od nikogar spoštovane. ~V tej pesmi je več ljubezni
 44 3 |         ljubezni do domovine kakor v vseh naših patriotičnih
 45 3 |          skupaj! -- Tudi več kakor v njegovem slovečem "Naprej"? --
 46 3 |         napoti k Donavi ohladit si v nji srčne bolečine -- pokaži
 47 3 |        grobovih~cvetje razsipava. ~V joku svojo zgubo~človek
 48 3 |          barv potrebuje naš pesnik v svojih "Obrazih" in kako
 49 3 |           katere se priporočajo ne v posnemo, le v pouk vsem
 50 3 |       priporočajo ne v posnemo, le v pouk vsem mladim pesnikom. ~
 51 3 |       Jenku ni bilo dano pogledati v črne globočine človeškega
 52 4 |         pogled! Učenci se obračajo v stran ter si zatiskajo nosnice.
 53 4 |            se približa mrtvi pari, v svojem mirnem veličastvu
 54 4 |   svetlobele zobe! Tako se da tudi v življenju najti kaj lepega,
 55 4 |          začne peti sebi in drugim v tolažilo pesem zdaj veselo,
 56 4 |           ki mu zdaj privabi solzo v oko, zdaj smehljaj na usta. ~
 57 4 |       krepkosti, dobre volj svoje. V góro gredé se veseli, kako
 58 4 |        vredna so dana biti~serafom v dom in svetnikom, ~ne bomo
 59 4 |            prava sapica sveta, ~ki v zemljo viharno pihlja nam
 60 4 |            ne bo se pa zato utopil v vinu in ne bo se dal ukleniti
 61 4 |         ukleniti okroglolični devi v sladki jarem, da bi se igrala
 62 4 |       glavo. Zastonj, smeje se vam v lice ter pravi: Radi bi
 63 4 |          če jo pogrešamo na sebi. ~V nedeljo bilo je poleti~v
 64 4 |           V nedeljo bilo je poleti~v prijazni čas po polu dné; ~
 65 4 |     poživlja popotnika, hirajočega v življenja puščavi. V svojih
 66 4 |    hirajočega v življenja puščavi. V svojih poezijah se nam kaže
 67 4 |          knjigah obrastel je mah, ~v život se viharni vrzite; ~
 68 4 |      hrepenenje,ne pozna pa obupa, v vsem je lepa mera; po kratkem
 69 4 |            nasprotja, strinjaje se v lepo, blagodejno harmonijo. ~
 70 4 |             blagodejno harmonijo. ~V tem je Levstik najbolj podoben
 71 4 |          najbolj podoben Goetheju. V Goethejevih pesmih nahajaš
 72 4 |          Oj ribice prijazne, ~kako v vodici hladni~veselo ve
 73 4 |      živite; ~al ve lahko neskrbno~v potoku si igrate, ~ker v
 74 4 |           v potoku si igrate, ~ker v hladni vodi skritih~vas
 75 4 |            je nekdaj biló. ... ~Pa v celi tovaršiji, ~moj glas
 76 4 |           tako širokega delati, ne v družbi ne v pesmi; kako
 77 4 |    širokega delati, ne v družbi ne v pesmi; kako je n. pr. Mirza
 78 4 |            kako se nam vedno stavi v zgled: "Mirza pa je ves
 79 4 |       sklepati iz tega, da Levstik v svojih pesmih posnema Goetheja;
 80 4 |      življenju, a tega pesnik nima v oblasti. Najboljše seme,
 81 4 |            dal mu sramote! ~Oblika v poeziji ni to, kar je v
 82 4 |            v poeziji ni to, kar je v življenju človeku lepa oprava; "
 83 4 |           obleka ne dela človeka", v poezija pa, kakor v umetnosti
 84 4 |      človeka", v poezija pa, kakor v umetnosti sploh, je oblika
 85 4 |         umetnosti sploh, je oblika v širjem pomenu bistvena reč.
 86 4 |           nam pa ne znaš predočiti v primerni, lepi podobi! Tehnika
 87 4 |       umetniku neobhodno potrebna. V tem Levstik pri nas nima
 88 4 |            oči! ~Dekle je zajemalo v vedro vodé, ~v vedro kovano,
 89 4 |            zajemalo v vedro vodé, ~v vedro kovano, vodice hladné. ~
 90 4 |         vodice hladné. ~Pogleda se v vodo, si vidi obraz, ~začudi
 91 4 |            pesem, ki nima vrstnice v slovenski literaturi; ko
 92 4 |       imeli Nemci, gotovo bi stala v vsakem berilu, kakor nekatere
 93 4 |       slikarja, da nam jo prestavi v barve? Kar prepisovati od
 94 4 |             Dve utvi sta prileteli~v jezero pod skalni grad; ~
 95 4 |           družno po vodi, ~veslata v kristalni hlad. ~Jaz gledam
 96 4 |            skoz okno dve utvi, ~in v meni utriplje srcé; ~zamišljeno
 97 4 |         utriplje srcé; ~zamišljeno v dneve pretekle, ~na lice
 98 4 |     tehnika, kaj se da doseči tudi v našem jeziku, to nam je
 99 4 |          to nam je pokazal Levstik v svojem "Umetniku". Kdo bi
100 4 |   Levstikovi humoristični poeziji; v tej mu nihče pri nas ne
101 4 |           za nama strašna kletev, ~v kletvi štirje kmetje! ~Bes
102 4 |            potlačen, ki s kladivom v babo režiš -- razkoračen",
103 4 |       polič vina pa kruha in sira, v‚del bi se bil vesti tudi
104 4 |                Kako si kuje orožje v cesarski kovačnici, kako
105 4 |            si izbira bojnega konja v cesarskem hlevu, kako se
106 4 |            svojimi? Kolikor morete v naglosti pograbiti cvetic,
107 4 |        mecenati! Naj se vrne zopet v naročje večno mlade poezije.
108 5 |           naših prvakov, umetnosti v eno vrsto s -- krojaštvom,
109 5 |         zvesta povsod, biva z njim v nizki koči, kakor v svetli
110 5 |           njim v nizki koči, kakor v svetli palači. Cvet, ali
111 5 |         šola, kjer se človeku kaže v resničnih, živih podobah
112 5 |            biča, kar je napačnega, v zaničevanje, do nagega slečena,
113 5 |            zadeve. "Zvon" si šteje v dolžnost, resnico govoriti
114 5 |            se nam zdi to, da se je v razpisu pisalcu preveč in
115 5 |       Shakespearovih dram ne stoje v prvi vrsti njegove narodno-zgodovinske.
116 5 |          lastnosti, redko združene v lepi harmoniji v enem človeku! ~
117 5 |          združene v lepi harmoniji v enem človeku! ~Kaj pa hočemo
118 5 |     deželni zbor pri razpisu, tudi v gledišču buditi narodno
119 5 |           svetuje mojster Goethe? ~V človeško sezi polno le življenje, ~
120 5 |        oblika, beseda. Lep predmet v čisti narodni obliki --
121 6 |             kar mu je ravno prišlo v roko, ne glede, ali je igra
122 6 |             dobrega okusa, ali ima v sebi kaj krepkega jedra,
123 6 |          slabo. Kar so drugi vrgli v smeti, to pobiramo mi z
124 6 |         veselje , to je naša hrana v praznik! -- Gledišče bi
125 6 |         blestečih "kostumov". Tudi v leseni lopi je mogoče gledalcem
126 6 |  pretresati ali povzdigovati srca. V kakem gledišču so zagledali
127 6 |        težka stvar, a nemogoča ne. V nizkih kočah, s slamo kritih,
128 6 |           se vrše tragedije, kakor v svetlih palačah, saj človeško
129 6 |          večno enako. Samo vrzi se v življenje, opazuj, kako
130 6 |            se pri nas čedalje bolj v pisanju in dejanju neka
131 7 |            kakor je bilo že rečeno v "Vabilu", tudi tega, da
132 7 |           zdaj, da se nismo motili v svojem upanju. Preden je
133 7 |       videti, da si je vedela tudi v tem viharnem času ohraniti
134 7 |           upali; vendar si štejemo v dolžnost, opominjati in
135 7 |         zvezana stvar. ~Lepa misel v lepi podobi, ideja in oblika
136 7 |            podobi, ideja in oblika v harmonični zvezi, to mora
137 7 |         oblika ne strinja in zlaga v lepi harmoniji z mislijo,
138 7 |  zvezdovito nebo: tako mora pesnik v oblasti imeti jezik, edino
139 7 |          biti ušesu. ~Da ni oblika v poeziji kakor človeku obleka,
140 7 |           ne seza nam tako globoko v srce, ne objema nas s tisto
141 7 |        predeloval in pilil, več je v njih skrite umetnosti; in
142 7 |           največja umetnost. Ravno v lirični pesmi, ki je po
143 7 |      katero bi človek čisto prezrl v dolgi epični pesmi ali v
144 7 |           v dolgi epični pesmi ali v drami. ~Ne more se tajiti,
145 7 |    blagoglasna. ~Oblika je dvojna, v širšem in ožjem pomenu.
146 7 |           hočemo govoriti o obliki v ožjem pomenu; o jeziku,
147 8 |                        8 ~O jeziku v pesmih pač ni treba obširneje
148 8 |            slovnici pravilen kakor v prozi, to se umeje samo
149 8 |        reči: ~Tvoje pisarije so ko v gnoji Job, ~duh je nekaj
150 8 |         Saj ne pišeta dva časnika, v enem časniku dva pisatelja
151 8 |            spreminja, zdaj se kaže v teh, zdaj v teh oblikah.
152 8 |           zdaj se kaže v teh, zdaj v teh oblikah. Abecedna vojska
153 8 |            kakor kaže, mogla se bo v dolgosti meriti s križevniškimi
154 8 |      križevniškimi vojskami. Ravno v naših dnevih se vrši velik
155 8 |       dnevih se vrši velik prevrat v jeziku. Možje namreč, ki
156 8 |             z narodom so bili samo v površni dotiki, zato niso
157 8 |          Treba je bilo tukaj mnogo v književnem jeziku utrjenega
158 8 |           jezik, ne samo kakršnega v Ljubljani ali v Kranju govore
159 8 |          kakršnega v Ljubljani ali v Kranju govore ali tudi v
160 8 |           v Kranju govore ali tudi v Metliki. ~Da pa more presoditi,
161 9 |        voda se le prerada usmradi. V nasprotovanju se misel meri
162 9 |        Samotrštvo je kvarno, kakor v materialnem, tako tudi v
163 9 |           v materialnem, tako tudi v duševnem, literarnem življenju.
164 9 |       tistemu Uhlandovemu pastirju v nedeljo dopoldne: "Na širnem
165 9 |           kakor tistemu pridigarju v puščavi: Si hi tacuissent,
166 9 |         dunajskemu "Zvonu" oglasil v Ljubljani nemško-slovenski
167 9 |           miroval, da sem ga dobil v roke! Strašna zmota! --
168 9 |           gospod nasprotnik govori v svojem spisu o nekem literarnem
169 9 |            nikomur; za vse, kar je v njem, sem samo jaz sam,
170 9 |           in kako naj pišem. Misli v teh mojih pogovorih so vse
171 9 |        odgovoriti: Glavna stvar je v publicistiki, da je pisalec
172 9 |         Teh dveh stvari sem si jaz v svesti, zato me malo ne
173 9 |         sem namreč, da ima resnica v sebi tako moč, da nazadnje
174 9 |       dolgo prikrivana, mnogo koga v oči bode, ko nagloma zasveti.
175 9 |          časi malo rani, nosi tudi v sebi zdravilo. Če stvar
176 9 |             komu in kako je vendar v resnici škodil ponatis mojega
177 9 |           blagostanja. Saj kdo nam v resnici more očitati in
178 9 |         oponašati, da se ne moremo v literaturi, posebno v dramatični,
179 9 |       moremo v literaturi, posebno v dramatični, meriti z drugimi,
180 9 |           smešno! Katera mati dete v povoju na stran postavi
181 9 |         kdo o naši mladi dramatiki v nemškem listu pisal takole: "
182 9 |         podtika stvari, katerih ni v njem. To ni pošteno! Gospod
183 9 |     literaturo "smeti". "Zvon piše v šestem literarnem pogovoru:
184 9 | Volkommenheit machen kann." Kje se v mojem spisu edina beseda
185 9 |           možem, ki imajo to stvar v rokah, očitati, da ne igrajo
186 9 |         vem. Jaz sem samo svetoval v svojem spisu vsem tistim,
187 9 |       zaboga, veljajo taki zakoni? V kateri deželi se zahteva,
188 9 |           Zvonom", naj mu ne pride v taki žalostni podobi. Takega
189 9 |       svoje spise po nemško pisane v Ljubljano. Jaz pišem samo
190 10|           na lepoto svojih verzov! V laškem jeziku je težko delati
191 10|     lepoglasen, tem teže se delajo v njem lepi verzi, tem bolj
192 10|         ubrati, da prijetno poje. ~V našem jeziku se da lepo
193 10|       pomaga, ko se človek spotika v čitanju, kakor bi se pobijal
194 10|        stvar. Lepoglasen je jezik, v katerem se samoglasniki
195 10|          se samoglasniki prijetno, v pravi razmeri vrsté s soglasniki,
196 10|    soglasniki, kar vidimo najlepše v italijanščini. Pri nas se
197 10|       italijanščini. Pri nas se je v novejših časih nekaka vojska
198 10|          namreč, da imamo dolžnost v knjigah lepšati, blažiti
199 10|             Posebno se mora paziti v daktiličnih merah, da se
200 10|          biti zares kratek, n. pr. v verzu: ~Kar vaš mi govor
201 10|        Zakaj smo prestavili besede v drugem verzu, to je lahko
202 10|      namreč, da sme besede, zlasti v poetičnem govoru, nekako
203 10|       besede staviti tako: ~K tebi v tihem mraku, ki hiti. ~Med
204 10|           po pesmih, kakor "rozin" v dobri potici. Slaba primera,
205 10|            moremo; a če vidimo, da v svoji slabosti greši naš
206 10|             kaj bi z njimi začeli, v kateri predal bi jih vtaknili!
207 10|           govoril, tako je storil. V kratkem času je bila knjiga
208 11|        italijanski pesniki so tudi v tem radi posnemali "očeta
209 11|       očeta nove lirike". Redki so v italijanski poeziji verzi
210 11|        verzi brez rime. Francoz si v svojem jeziku nerimanega
211 11|           ne more. On rabi rimo še v drami, kar je čisto nasprotno
212 11|           okusu. Narod poje povsod v rimah ali vsaj v asonancah. ~
213 11|            povsod v rimah ali vsaj v asonancah. ~Nemci so bili
214 11|            kjer je bila brez dvoma v narodni pesmi navadna. Vendar
215 11|           potrebna. Sila mora biti v lepi harmoniji s svobodo
216 11|           lepi harmoniji s svobodo v vsaki umeteljnosti, tako
217 11|            umeteljnosti, tako tudi v poeziji. "Vezan" se imenuje
218 11|       čista. Čisto imenujemo rimo, v kateri se samoglasniki v
219 11|           v kateri se samoglasniki v besedi popolnem strinjajo
220 11|      navajati, polno jih je skoraj v vsaki pesmi. Ne sklicujmo
221 11|        plót, okróg in jók", ker se v izgovoru na koncu pri nas
222 11|            iméla in veséla", ker e v prvi besedi izgovarjajo
223 11|     izgovarjajo skoraj kakor ej in v drugi kakor je. Ravno tako
224 11|           ô. Ker se pa ta razloček v izgovoru ne dela povsod --
225 11|       Prerado namreč se zgodi, da "v mlado zagazi, kedór preskrbno
226 11|           enakih rim, lahko pademo v večjo napako. Ni namreč
227 11|          more, naj se gleda, da se v rimah mešajo besede: "hvala
228 11|          tudi ne prištevajo tiste, v katerih se ujemata soglasnika
229 11|            da rime ne padajo vedno v končnice, nega v deblo besede.
230 11|      padajo vedno v končnice, nega v deblo besede. Lahko je umeti,
231 11|       nemški, zlasti pa smo ubožni v krepkih moških debelnih
232 11|        stavi za rimo. Zadnje mesto v verzu je namreč posebno
233 11|           rimo, to se vidi najbolj v komičnih ali satiričnih
234 11|          pa: ~Tvoje pisarije so ko v gnoju Job, ~duh je nekaj
235 11|            da se tudi samoglasniki v rimah prijetno vrsté. Slabe
236 11|        vrsté. Slabe bi bile n. pr. v sonetu rime: "ála, áva,
237 11|          misli, k k samoglasnik je v rimi. Kdo bi tega ne čutil,
238 11|           poslalo se nam je namreč v kratkem času mnogo pesmi,
239 11|          in izobraženi okus voditi v umeteljnosti kakor v življenju. ~
240 11|        voditi v umeteljnosti kakor v življenju. ~
241 12|       podpirano, pridno napreduje. V kratkem času je dalo na
242 12|             Prva izvirna igra je: "V Ljubljano jo dajmo!" Igrala
243 12|            dajmo!" Igrala se je že v Ljubljani. Došla so nam
244 12|          sta "on in ona", potrebna v komediji, brez posebnega
245 12|          na -- odru. ~Vse skupaj: "V Ljubljano jo dajmo" je igra,
246 12|            treba, hodi naj pogosto v gledišče, kjer se dobre
247 12|            da je svojo igro spisal v verzih, kar ji ni na korist.
248 12|        svoj čas. Vsa igra nam kaže v mislih in po obliki, da
249 12|   življenja, rekli bi, dovolj krvi v sebi, to se pokaže, kadar
250 12|           dajal "za priklado" tudi v dvornem gledišču dunajskem. ~
251 12|             ne more soditi. Besede v "Tičniku" in "Serežanu"
252 12|           še ne more predstavljati v našem gledišču; saj upamo
253 12|          loti, kdor čuti zmožnosti v sebi in da slovenski dramatiki
254 12|          Nemcem in pač vsemu svetu v tehniki sijajen zgled. Njihovi
255 12|          se je veliko iz njih, ker v tehniki in dialogu nimajo
256 13|            dokler bo"Zvon" izhajal v tej obliki. Kako težko je
257 13|        moja, umeteljnost, poezija (v širjem pomenu) je sama na
258 13|      umeteljnost ni igrača; da ima v sebi silno izobraževalno
259 13|   didaktična poezija, ki ima namen v prijetni obliki učiti, kako
260 13|            lepoto? Kaj hoče slavec v dobravi s svojim petjem,
261 13|          umeteljnosti, da ima sama v sebi namen. Kdor ne more
262 13|           od nekod rajni "Glasnik" v zgled, katerega posnemajmo.
263 13|            da bi rad dal svoj list v "sposobnejše roke", in on
264 13|         tega smo se hoteli ogibati v novem listu. Najprej "Zvon"
265 13|         dobrimi izvirnimi spisi se v resnici bogati slovstvo.
266 13|         gleda na to, da, kar pride v "Zvon", ima, če ne dovršene,
267 13|            vsi stanovi se nahajajo v njem. Kdo bi bil tako predrzen,
268 13|         list, kateri bi se nahajal v vsaki kmetski hiši, kateri
269 13|        dobrotnik narodov; on bi mu v resnici koristil. Dvomno
270 14|           zvesto hrani vse, kar je v zvezi z narodovim življenjem.
271 14|          mora imeti svoje korenine v narodu, da ne zvéne in se
272 14|            iz tujih tal presajena. V zgled nam bodita tu samo
273 14|         tako vseobsežne moči kakor v svoji materini deželi. Pri
274 14|              Ni čudo! Ljudstvo ima v vsem svojem mišljenju, v
275 14|           v vsem svojem mišljenju, v svojem čutu in govoru nekaj
276 14|    tolikokrat sam pel, ostal ti je v spominu začetek, druge veš
277 14|       pesmi; a nesla jih je s sabo v grob. Zdaj se take več ne
278 14|            jih človek ne more peti v izobraženem društvu. To
279 14|           šaljivost; a poezije boš v taki pesmi zastonj iskal.
280 14|        neogibno potrebno, in potem v pripravni obliki na svetlo
281 14|      poblaženo dalo bi se to blago v roko zopet ljudstvu, od
282 14|       krajih naše domovine, ker so v najožji dotiki z ljudstvom,
283 15|            kakor trdijo modrijani, v vesoljni stvaritvi. Nič
284 15|           zapovedi z božjim prstom v kamen pisane; a izvoljeno
285 15|            a izvoljeno ljudstvo je v tem trenutku plesalo in
286 15|      Heraklej, ki je napeljal reko v zastarani gnoj. O Heraklej,
287 15|        duha in svete jeze poln, in v roki imeti bič v octu ali
288 15|          poln, in v roki imeti bič v octu ali hudičevem olju
289 15|         muho ter si kupil graščino v lepem kraju, kjer uživa
290 15|        palačo! Vse razpade s časom v prah, ta hiša ostane, to
291 15|         prihodnosti. Baš so zbrani v nji oni, ki pravzaprav vladajo
292 15|      pravice izganjati jih od tod; v hiši so zlatemu teletu posvečeni;
293 15|        enega, kateri ti pride prvi v roke, vzdigni ter pokaži
294 16|             Mogoče. Obile izkušnje v življenju so me učile, ne
295 16|            govoriti. Vse gre nanj, v tem so vsi složni. To sem
296 16|    najboljšo moč! ~"Zvon" si šteje v častno dolžnost, preganjanemu
297 16|            svojega življenja, sebi v pojasnilo in opravičenje,
298 16|           in opravičenje, a drugim v koristen poduk. G. Levstik