Part

  1 1 |                   postavljala tako lahko; to vem najbolje jaz in pa oni,
  2 1 |              naravnost reči brez ovinkov: To je dobro, to slabo; to je
  3 1 |                brez ovinkov: To je dobro, to slabo; to je lepo, to grdo;
  4 1 |                    To je dobro, to slabo; to je lepo, to grdo; to pa --
  5 1 |              dobro, to slabo; to je lepo, to grdo; to pa -- smešno! ~
  6 1 |               slabo; to je lepo, to grdo; to pa -- smešno! ~Tisti čas
  7 1 |                  Kak glas bo imel "Zvon", to sem razložil že v "Vabilu".
  8 1 |                krepča svoje moralne moči, to je znano vsem pametnim ljudem.
  9 1 |                  če ne ravno v cerkev, za to so drugi zvonovi, a vendar
 10 1 |            človeštva. Morda privabi -- in to je tista moja skrivna želja,
 11 2 |              sanjah prijazna prikazen! Pa to bi človeka malo ne veselilo! --
 12 2 |           neprijeten ušesom in srcem. Ali to veselje ni čisto brez grenke
 13 2 |              Glasnik!" In ti sam mi pišeš to ! Brate, ali pa tudi veš,
 14 2 |              manji. Pa si primerjal črke? To mora vendar reči vsak, da
 15 2 |                tako lep, tako drag papir! To, prosim, naj se tudi dobrovoljno
 16 2 |                   Pri tej priložnosti, in to bodi konec današnjega pogovora,
 17 3 |             Jenkovo ime lepšalo naš list. To upanje je šlo za drugimi! ... ~
 18 3 |                  del Jenkovega življenja! To je pač čutil pred njim marsikateri
 19 3 |                  je bil Jenko pesnik. ~In to je prva dobra lastnost Jenkovih
 20 3 |                  kakor bi ne delalo ravno to poeta, da čuti, kar čuti
 21 3 |               preproste, jasne; kar čuti, to nam poveduje pesnik naravnost
 22 3 |                  ji pomilovaje smehljal. ~To pa je dosegel Jenko zlasti
 23 3 |               skoraj beró kakor narodne. ~To ni oblak izza goré, ~to
 24 3 |                   To ni oblak izza goré, ~to tudi ni ravnó poljé; ~to
 25 3 |                  to tudi ni ravnó poljé; ~to misel le je žalostna~na
 26 3 |              večine pesnikov vsega sveta, to je njegova zdrava, zrela
 27 3 |              pravega umetnika znamenje je to, da z malimi pripomočki
 28 4 |                 srce svoje navezuje nanj, to je bilo že tolikokrat izrečeno
 29 4 |                    Žalostno je življenje, to je res; a možu ni spodobno
 30 4 |                 ki pešajo na poti. Kaj ni to dobro delo?" -- In če mu
 31 4 |                  potem. On rabi ženske za to, za kar so najboljše, ker
 32 4 |                  za kar so najboljše, ker to jim moramo pustiti, ~da
 33 4 |                   in sodnik naj bo srcé. ~To je človek, to je mož, to --
 34 4 |                   bo srcé. ~To je človek, to je mož, to -- je Levstik! ~
 35 4 |                  To je človek, to je mož, to -- je Levstik! ~2 ~Iz Levstikovih
 36 4 |                        Kdo more brati vso to pesem, da bi ga ne obšel
 37 4 |                 rekoč normalnega človeka, to ni: srednje mere človeka,
 38 4 |                  fruges consumere nati -- to je: človeka, kakršen bi
 39 4 |                   pijemo ga ves dan. ... ~To se ve, da vsak se ne sme
 40 4 |             lastnega, živo čutečega srca, to se jim vidi o prvem pogledu.
 41 4 |                 Levstik učil iz Goetheje, to je resnično in dobro; saj
 42 4 |             sramote! ~Oblika v poeziji ni to, kar je v življenju človeku
 43 4 |                     Kar rekel si, ptiček, to grda je laž, ~al vjeti ne
 44 4 |                   na svojem obrazu imaš. ~To rekel je ptiček in zletel
 45 4 |                  smo jim ponatisnili celo to lepo pesem, ki nima vrstnice
 46 4 |                   Kar nam poje tu pesnik, to naj nam naslika umetnik,
 47 4 |                  naj nam naslika umetnik, to se ve, da pravi umetnik
 48 4 |                Kar svetujemo tu slikarju, to je storil po svoje že skladatelj.
 49 4 |               doseči tudi v našem jeziku, to nam je pokazal Levstik v
 50 4 |                  sicer bi ponatisnili vso to prelepo pesem! Levstiku
 51 4 |                pozna Levstikovega Krpana? To ti je grča! Kdor bo pisal
 52 4 |                   Trojice na Notranjskem, to ti je mož stare korenine.
 53 4 |                   mu bomo vzeli, pa je." ~To je junaški govor! S cesarico
 54 4 |                  slovo jemlje od cesarja, to mora človek brati. ~"Ko
 55 4 |                enkrat nekaj cvetic, če ga to kaj veseli, kaj jih mi vreden? --
 56 4 |              filolog pred gospodom, a kaj to, to bi nam tudi kdo drug
 57 4 |                  pred gospodom, a kaj to, to bi nam tudi kdo drug lahko
 58 4 |                največ prav grenka jed, za to so že skrbeli naši -- mecenati!
 59 5 |                  po kateri ni apelacije. ~To je ideal, vemo; ideal se
 60 5 |               pravo umetnost po pametnem, to ni zavrženo, četudi ne nese
 61 5 |                   toliko obresti na leto; to je izdano za pravo izobraževanje,
 62 5 |                   na korist narodu. ~Tudi to je prav, da so se razpisala
 63 5 |                   oznanila -- naj ne bodo to slab omen! Bolj resno pa
 64 5 |                  Bolj resno pa se nam zdi to, da se je razpisalo darilo
 65 5 |                   in škodljivo se nam zdi to, da se je v razpisu pisalcu
 66 5 |                  pesmico prijetno zapeti, to še marsikateri zadene, ali
 67 5 |                    poskušati je treba. Le to bi jim radi položili na
 68 5 |                   dobro se mora porabiti. To seveda, naj bo človek še
 69 5 |                  zanimivo bo! ~Pa kar je, to je; temu ni več pomagati;
 70 5 |                   čisti narodni obliki -- to je dovolj. Omne tulit punctum. ~
 71 6 |             Začeli smo igre prestavljati. To bi ne bilo napačno, ko bi
 72 6 |          Prestavljajmo torej rajši dobre. To je sramota, recimo kar naravnost,
 73 6 |                   so drugi vrgli v smeti, to pobiramo mi z veselje ,
 74 6 |                   pobiramo mi z veselje , to je naša hrana v praznik! --
 75 6 |            dobrega okusa, lepega vedenja; to se da doseči tudi z majhnimi
 76 6 |                   majhnimi pripomočki; za to ni treba velikanske palače
 77 6 |              palače iz rezanega kamna, za to ni treba krasnih dekoracij
 78 6 |                  nas se, žal, ne misli na to! ~Prestava je vendar tuje,
 79 6 |                   tuje, izposojeno blago; to pa bodi še tako lepo, ne
 80 6 |                  je treba, kakor pravimo, to se ve, da tudi talenta,
 81 6 |              surovo, robato, neotesano -- to je domače, to je narodno.
 82 6 |                neotesano -- to je domače, to je narodno. Bog nas hrani
 83 7 |                   mogel prepričati, da je to velika napaka. Nismo tako
 84 7 |                oblika v harmonični zvezi, to mora biti pri vsakem umotvoru,
 85 7 |                 biti pri vsakem umotvoru, to mora biti tudi pri najmanjši
 86 7 |                 umotvora brez lepe ideje, to se umé ob sebi; a kjer se
 87 7 |                resnični umotvor. ~Pustimo to druge umetnosti na stran,
 88 7 |                  tisti čuti, in vendar -- to ni več pesem, ni več umotvor;
 89 7 |                  ne kažejo dela in truda, to je ravno največja umetnost.
 90 7 |                   nanje, govoreč: Saj ima to še Goethe, Prešeren! Ali
 91 7 |          pomanjkljivosti, slabosti, ampak to, kar imajo lepega, dobrega,
 92 8 |                   pravilen kakor v prozi, to se umeje samo ob sebi. Nespametno
 93 9 |                  in morda rakom žvižgati, to je morebiti poetično, gotovo
 94 9 |             literarnem sodišču na Dunaju; to je pomota. Na Dunaju je
 95 9 |                meni ni bilo ljubo, ko sem to slišal. A kaj se hoče? Nekaterikrat
 96 9 |         ponatiskuje mojih spisov, bodi mi to ljubo ali ne. Če posnema
 97 9 |              pohujšanje ne daje, moram mu to odgovoriti: Glavna stvar
 98 9 |                  nazadnje vendar koristi. To je ravno naša največja nesreča,
 99 9 |                bralcem prinesel moj spis. To je tudi tako neki ostanek
100 9 |               govoriš? Otrok je otrok! Za to starost je dovolj velik;
101 9 |                 na vse grlo, ko prečitajo to -- kako bi pač dejal, da
102 9 |                   da ne rečem prehudo? -- to otročjo fanfaronado! Ali
103 9 |                stvari, katerih ni v njem. To ni pošteno! Gospod nasprotnik
104 9 |             Talija do malega same smeti." To je malo drugače. Tu je rečeno,
105 9 |                  Ferner mag der Kritikus (to sem jaz) recht haben, wenn
106 9 |                   se more možem, ki imajo to stvar v rokah, očitati,
107 9 |                igre se društvu pošiljajo, to jaz predobro vem. Jaz sem
108 9 |                društvo. Kaj delajo drugi, to meni ni in ne sme biti nič
109 9 |                   za razpisane "premije". To je njihova skrb. A kar se
110 9 |                   vselej zavarovati zoper to, da se mi, kar se je že
111 9 |                 svojemu nasprotniku, nego to: naj bere dobre estetične
112 10|              lepoglasen, ne sme biti trd. To je prvo. Trdost izvira največ
113 10|                   dalje ovira lepoglasje, to najbolje pokažejo zgledi.
114 10|          postaviti narobe: že sem. ~Zopet to pravilo se pri nas pogosto
115 10|                    Kako n. pr. je merjeno to: ~Čuj, kaj se zglaša? kliče
116 10|         prestavili besede v drugem verzu, to je lahko umeti. Ni namreč
117 10|                   ker je imajo tako malo. To se ve, da so tej svobodi
118 10|                    Da ga ne morem trpeti, to je čisto naravno, ker sem
119 10|          napovedovali smrtne vojske. Samo to: posebna lepota, to nam
120 10|                  Samo to: posebna lepota, to nam pač vsak pritegne, apostrofi
121 10|                     tretji se je oglasil: to je poetična igrača; četrti:
122 10|           apostrofa. Ko so dejali vsi, da to ni še nikoli bilo niti ne
123 10|                    zaveže se, da hoče sam to storiti. Kakor je govoril,
124 11|                 po vseh omikanih jezikih. To nam dovolj očitno kaže,
125 11|                nas se pogosto greši zoper to pravilo . Zgledov ni treba
126 11|                  beseda se stavi za rimo, to se vidi najbolj v komičnih
127 11|                 gob. ~Posebno važno je še to, na kar se pri nas tudi
128 11|                 poskusimo časi kako novo, to se ve, da ne sme biti za
129 11|                   vedno ponavlja temni a, to ni samo naključje, to je
130 11|                  a, to ni samo naključje, to je pesnik dobro vedel, zakaj
131 11|              dejali, sicer ni nič vreden; to bi bilo smešno. Paziti se
132 12|                 se nam zdi veliko vredno, to je; igra je izvirna, njen
133 12|                 nasmehuje zarjavelo srce. To je natanko po življenju
134 12|                  posnemati ga je nevarno. To je pač tudi zapeljalo gospoda
135 12| visokoizobraženega, blagočutnega moža, in to je lepa hvala; ali pa imajo
136 12|                   bi, dovolj krvi v sebi, to se pokaže, kadar pride igra
137 12|               godíta našemu občinstvu, in to je glavna stvar. ~O tej
138 12|                  so iz življenja; žal, da to življenje je gnilo ali pa
139 13|                   čisto lepoznanski list, to smo že vedeli prej in izkušnja
140 13|                   prostemu ljudstvu. A še to nam je tako nemogoče, kakor
141 13|                   se preveč poudariti, da to stališče je čisto napačno.
142 13|                  živina in čebele rede -- to je dandanašnji "premagano
143 13|                    aut delectare poetae." To ne velja. Praktični Rimljan
144 13|                  morju: a kaj je poezija, to mu je ostalo večno zakrito.
145 13|              petjem, čarobnim petjem? Baš to je svojstvo prave umeteljnosti,
146 13|                 mogli nikdar sporazumeti; to je "petitio principii". ~
147 13|              slovstvo. Drugič se gleda na to, da, kar pride v "Zvon",
148 13|                  Zvonovih" spisov soditi, to se ve, da nam ni spodobno.
149 13|               skupaj imeti -- pustiti vso to "visoko literaturo" ter
150 13|                   čas pod vsako streho -- to bi bilo največje veselje
151 13|                Srečen, komur bi bilo dano to doseči; on bi bil zares
152 14|           narodovo. O prvem pogledu se bo to morebiti kateremu čudno,
153 14|         pregleduje, vidi se kmalu, da ima to nabiranje veliko, in sicer
154 14|                   da se pri nas ni nič na to stran storilo do zdaj. Nabranih
155 14|               peti v izobraženem društvu. To je kuga, to je smrt vse
156 14|          izobraženem društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije. Kar
157 14|                 dekleta, res ni nesnažno; to bi bilo že celo žalostno --
158 14|                  zbirke, katere že imamo. To bi bilo narodno delo, koristnejše
159 14|                   in poblaženo dalo bi se to blago v roko zopet ljudstvu,
160 14|             ljudstvu, od koder je prišlo. To mu bo budilo narodno zavest
161 14|                  z ljudstvom, pospeševati to delo. A kdor se čuti poklicanega,
162 15|           ustvaril Offenbacha. Kako pa je to, da ne vstane dandanašnji
163 15|                   v prah, ta hiša ostane, to je pravo svetišče prihodnosti.
164 15|             Wagnerja, postavi nam na note to peklensko simfonijo! ~Na
165 15|               ljudstvu, rekoč: Ecce homo! To je človek, to je mož! Risum
166 15|                  Ecce homo! To je človek, to je mož! Risum teneatis amici? ~
167 16|             rodovitno zemljo. Ali je bilo to upanje popolnem prazno?
168 16|            Zgodilo se mi je. Naj bo! Tudi to se pretrpi, kakor toliko
169 16|                veselje do pisanja buditi, to je lahko umeti. Zatorej
170 16|                nanj, v tem so vsi složni. To sem izkusil sam, to je izkusil
171 16|               složni. To sem izkusil sam, to je izkusil posebno žalostno
172 16|                  postane svoji nameri, za to se mu bode še enkrat, ko