Part

 1 1 |         niso ga slavili in kadili mu po časnikih, čitalnicah
 2 1 |  čitalnicah in gostilnah; niso se mu pošiljale pohvalnice in
 3 2 |      dobrosrčno roko, marsikateri mu pomenljivo pomežikne, češ:
 4 2 |     Lidije kralj, takrat šele, ko mu je na grmadi stoječemu,
 5 2 |           imenujmo človeka, če se mu še tako dobro godi, srečnega,
 6 2 |            če najde le eno, ki se mu prilega, pa naj si te obilneje
 7 2 |    izbirčen, tako razvajen, da bi mu nič ne dišalo, tega pa prosimo,
 8 3 |         nahajajo redko skupaj, so mu pomogli čez vse napotke
 9 3 |          žive dni; ~vsak grižljaj mu preseda, ~požirek vsak mu
10 3 |         mu preseda, ~požirek vsak mu zagrení. ~Gorje, kdor zatajiti~
11 3 |           On je pel, kadar in kar mu je velevalo srce, ni se
12 3 |    drugega pa je z narodom; narod mu ni nič tujega, saj je on
13 3 |   nepopačenega stanja, močneje se mu zbuja hrepenenje, kliče
14 3 |         ljubil Jenko svoj dom, da mu je posvetil mnogo pesmi,
15 3 |          pri tem, še ena druga se mu je očitala! ~Naš maček je
16 3 |          srčne bolečine -- pokaži mu ta neprecenljivi "žalostni
17 3 |     zaljubljeni; neutrudne čebele mu niso ustvarjene, da jemo
18 3 |      zaljubljenemu pesniku, ki se mu zahvaljuje, da mu je obsijalo
19 3 |           ki se mu zahvaljuje, da mu je obsijalo cvetice na oknu? ~
20 3 |         jih bere še enkrat, ne bo mu žal. ~
21 4 |    življenje dvojen obraz; blagor mu, komur je obrnjeno vedno
22 4 |            Blagor, trikrat blagor mu, kdor je zadobil od stvarnika
23 4 |          hodi, in glej, rožice se mu rodevajo pod nogami! ~"Žalostno
24 4 |          to dobro delo?" -- In če mu je celo stvarnik podaril
25 4 |            odloži težko breme, ki mu je gulilo pleča, ter posluša
26 4 |      pleča, ter posluša pesem, ki mu mehko boža uho in srce,
27 4 |        mehko boža uho in srce, ki mu zdaj privabi solzo v oko,
28 4 |       mlajše, bolj zeleno; pozimi mu srce ogreva misel na gorko,
29 4 |         kadar ga veseli; kadar pa mu je dovolj, otresne ga ter
30 4 |     veselje peti, ~in žalost trdi mu srce. ~Iz vsega, kar vidi
31 4 |      torej; ostro želo ima, gorje mu, komur ga da pokusiti; srbelo
32 4 |           in peklo ga bo in dolgo mu bo branila oteklina med
33 4 |         ko zgrabi nasprotnika, da mu udje pokajo. Preganja ga
34 4 |          brata, ~dvigni ga, odpri mu vrata~in sodnik naj bo srcé. ~
35 4 |          mera; po kratkem boju se mu pomiré nasprotja, strinjaje
36 4 |         pesmi niso ponarejene, da mu gredo naravnost iz srca,
37 4 |         pravega mojstra in ne dal mu sramote! ~Oblika v poeziji
38 4 |          tremi gradovi koj streho mu daš, ~katere na svojem obrazu
39 4 |       humoristični poeziji; v tej mu nihče pri nas ne seza do
40 4 |            Koga bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je." ~To
41 4 |         bi bila prišla k mizi, ko mu je dal cesar prinesti polič
42 4 |   Levstika preveč povzigujemo, da mu trosimo preveč cvetic na
43 4 |          Nič ne škodi, trosilo se mu je že toliko trnja pod noge,
44 4 |      toliko trnja pod noge, da se mu sme tudi enkrat nekaj cvetic,
45 4 |         večno mlade poezije. Zato mu pravi "Zvon": Vivos voco! ~
46 5 |          ne da doseči, bližati se mu pa moramo vendar, kolikor
47 5 |        moral šele iskati moža, da mu spiše pripravno igro za
48 5 |      žalostjo in veseljem; katera mu bo pretresala srce, pa vendar
49 5 |      vendar povzdigovala, zbujala mu "strah in milovanje ter
50 5 |          in milovanje ter čistila mu strasti" -- táko delo ustvariti
51 5 |         sam vedeti najbolje, "kaj mu morejo rame nositi in kaj
52 5 |           vivos voco! Bog daj, da mu ne bo kmalu treba peti:
53 6 |           nas prestavil vsak, kar mu je ravno prišlo v roko,
54 6 |          hrane! Bati se je, da se mu nazadnje popolnem ne pokvari
55 6 |      veseliti vsakega časnika, ki mu pride iz domovine, zvesto
56 7 |         lastnosti barv, katere so mu pripomoček, da utelesi svoje
57 7 |           utelesi svoje ideje, da mu ne odreko, kadar hoče svariti
58 7 |         žaliti očesa, nego goditi mu, tako mora tudi pesem, zlasti
59 7 |       visokih misli in čutov. Teh mu ne more dati najboljši nauk;
60 7 |           dajati ali vsaj zbujati mu jih mora življenje. "Primum
61 7 |       samo čuditi in ne moremo se mu prečuditi, da je njegovih
62 8 |           ne bo, ~kaj vaša vodila mu zapovedó. ~Slovnica, kakor
63 8 |          se loti tega dela, treba mu je najprej dobro poznati
64 8 |       mnogokaj opomniti: zdelo se mu je in zdi se mu še, da mož
65 8 |          zdelo se mu je in zdi se mu še, da mož tu pa tam malo
66 9 |          se je človeku s sovražno mu naravo, z bližnjim svojim;
67 9 |        bližnjim svojim; boriti se mu je s seboj. A tudi narobe
68 9 |         prodaja vse za dobro, kar mu pride ravno na vrsto. ~Razprave
69 9 |           k meni obrne, naravnost mu bom odgovarjal. Po okoliših
70 9 |         pohujšanje ne daje, moram mu to odgovoriti: Glavna stvar
71 9 |           srbé, humoristična žila mu ne daje miru, ko bere te
72 9 |          bolj srce boli, kakor se mu ljubi smejati in smeh zbujati.
73 9 |          razpravo z "Zvonom", naj mu ne pride v taki žalostni
74 9 |        dramatične pesnike, kateri mu utegnejo biti vendar znani. "
75 9 |        naj se do mene; z veseljem mu bom najpripravnejše nasvetoval. ~
76 9 |       mene ostreje zavrnil, ko bi mu prišel s takim svetom! ~
77 10|     polnega samoglasnika, mora se mu umakniti, kadar ga je volja. ~
78 12|          za njen prid posebno, če mu njen gospodar časi malo
79 12|        časi malo kaj spregleda in mu ne oponaša tu pa tam kakega
80 12|         gostobeseden, prijazno se mu smeje življenje, a zlasti,
81 12|        življenje, a zlasti, kadar mu odseva iz polnega kozarca.
82 13| materialne moči niso obile; težko mu je torej vsestranski se
83 13|          in repo na njivi, a malo mu je do pisanih cvetic po
84 13|             še celo neprijetne so mu, ker mu seno kaz‚. ~Mi smo
85 13|        celo neprijetne so mu, ker mu seno kaz‚. ~Mi smo uverjeni,
86 13|       morju: a kaj je poezija, to mu je ostalo večno zakrito.
87 13|          dobrotnik narodov; on bi mu v resnici koristil. Dvomno
88 14|        ter se poprime novega, kar mu prineseš, zlasti če je tuje,
89 14|            od koder je prišlo. To mu bo budilo narodno zavest
90 14| poklicanega, naj se oglasi, da se mu zbrano blago pošlje, da
91 14|         vsakega pravega rodoljuba mu bo gotova! ~
92 15|         tako maščuje njim, kateri mu kri pijo. Če imaš genij
93 16|         toliko dobre volje. Gorje mu, kdor hoče pri nas resnico
94 16|    postane svoji nameri, za to se mu bode še enkrat, ko pravica