Part

 1 1 |        kakor Izraelci, vrnivši se iz "babilonskega preseljevanja". ~
 2 1 |        sem zašel! Moja hiša je le iz papirja; veter potegne čez
 3 1 |      Vendar pa, dasi je nova hiša iz tako lahkega gradiva, ni
 4 1 |            pa žal-besede mi ne bo iz ust; zdaj imam več izkušenj,
 5 1 |          Zvonov" glas, kakor glas iz srečnih otroških let, tudi
 6 3 |    znamenitega in zanimivega. Pot iz kmečke hiše v Ljubljano,
 7 3 |       Ljubljano, od tod na Dunaj; iz mesta, polnega dušnega in
 8 3 |           lirika in pila novo moč iz narodovega vira in s tem
 9 4 |           iskati. Čebela pije med iz rastlin, kača pa strup.
10 4 |        kak je nebeška! ~Ko vstane iz morja zjutraj~spet sonce,
11 4 |          in žalost trdi mu srce. ~Iz vsega, kar vidi in sliši,
12 4 |      sliši, pije med, dela pesmi, iz žalosti in veselja, iz smešnosti
13 4 |            iz žalosti in veselja, iz smešnosti in neumnosti;
14 4 |        mož, to -- je Levstik! ~2 ~Iz Levstikovih pesmi diha neka
15 4 |       potoci vsega sveta, ~in dež iz vsega neba, ~in vse široko
16 4 |           podobe, vzete naravnost iz narave, iz življenja, pa
17 4 |        vzete naravnost iz narave, iz življenja, pa tisto čudno
18 4 |       Napačno pa bi bilo sklepati iz tega, da Levstik v svojih
19 4 | ponarejene, da mu gredo naravnost iz srca, iz lastnega, živo
20 4 |          gredo naravnost iz srca, iz lastnega, živo čutečega
21 4 |          Da se je pa Levstik učil iz Goetheje, to je resnično
22 4 |      velikana? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, če se kako kaj ne
23 5 |  dramatika; saj izhaja tako rekoč iz epike in lirike, tako da
24 5 |         obeh iger se morata vzeti iz slovenske ali obče slovanske
25 5 |       slovanske povestnice ali pa iz vsakdanjega slovenskega
26 5 |           veselje! Igra mora biti iz slovanske zgodovine ali
27 6 |           treba velikanske palače iz rezanega kamna, za to ni
28 6 |    imenovati samo, kar je zrastlo iz njegovih tal. Izvirne igre
29 6 |          je človeka strah, kaj bo iz tega! Nekateri mislijo pri
30 6 |      vsakega časnika, ki mu pride iz domovine, zvesto ga brati
31 6 |      zadnje vrste ter napajati se iz njega narodnega duha, kakor
32 7 |           zanemarjajo obliko, ali iz nemarnosti ali iz napačnega
33 7 |     obliko, ali iz nemarnosti ali iz napačnega načela, tega ne
34 7 |          genialnosti, ni kar tako iz rokava iztresal svojih neumrjočih
35 9 |         posnema gospod nasprotnik iz te neprijetne dogodbe, da
36 9 |      truditi se, da se izkopljemo iz njega in si pripomoremo
37 9 |          ga pač ne nadejal človek iz ust doraslega, zrelega človeka.
38 10|        prvo. Trdost izvira največ iz nakopičenih soglasnikov.
39 10|          kjer morejo, samoglasnik iz besede; rajši ga pritakne,
40 10|        nego "sem". Če hočem torej iz teh dveh besed narediti
41 10|          versus". Čitatelj se uči iz te zgodbe dveh stvari: prvič,
42 12|      možje. Toliko pa smo posneli iz teh nasprotnih glasov, da
43 12|         predmet je vzet naravnost iz življenja, in sicer iz domačega
44 12|  naravnost iz življenja, in sicer iz domačega življenja. Pri
45 12|           zlasti, kadar mu odseva iz polnega kozarca. In Neža --
46 12|         ni že prepozno! Kdo bi se iz srca ne smejal, ko vidi,
47 12|          drugače nego za Molièra. Iz Molièra se nam je učiti,
48 12|        zgled. Njihovi predmeti so iz življenja; žal, da to življenje
49 12|            Ali učiti se je veliko iz njih, ker v tehniki in dialogu
50 12|          narodno gledišče, želimo iz vsega srca prav obilo duševno
51 14|          ne posuši kakor rastlina iz tujih tal presajena. V zgled
52 14|           je prinesel umeteljnost iz tuje dežele domov, da bi
53 14|        kratek čas. Ker ni zrastla iz naroda, ni dobila nikdar
54 14|      liriko s tem, da so zajemali iz narodnega vira, zlasti Goethe,
55 14|          pri nas lepe stare pesmi iz naroda. Od dne do dne jih
56 14|    začetek, druge veš kako strofo iz srede, tretje konec ali
57 14|       drugih enakih kulturonoscih iz nemških planin. Večina teh "
58 14|        tako delo, je ta, da bi se iz njih učil mladi pesnik,
59 15|           zgrabil bič ter izpodil iz hrama gospodovega kupce
60 15|       potoci vsega sveta, ~in dež iz vsega neba, ~in vse široko
61 15|     plešaste grešnike, ki ščujejo iz dolgega časa, da bolje prebavljajo,
62 15|          že več moči, da bi rodil iz sebe takega moža. Nepoštenost,
63 16|    pripovedoval nekoliko dogodkov iz svojega življenja, sebi