| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
501 6 | ravno prišlo v roko, ne glede, ali je igra sama na sebi 502 3 | bilo dano pogledati v črne globočine človeškega življenja, človeškega 503 5 | malokomu dano. Treba je tu globoke, vsestranske omike, srečnega 504 14| plitvo, površno; namesto globokega, krepkega čuta širi se prazna 505 7 | treba poetu misli, krepkih, globokih, visokih misli in čutov. 506 12| žal, da to življenje je gnilo ali pa vsaj nagnito. Zato 507 15| bo svetu očitna njihova gniloba, njihov smrad! ~A zastonj! 508 8 | Tvoje pisarije so ko v gnoji Job, ~duh je nekaj vreden, 509 11| Tvoje pisarije so ko v gnoju Job, ~duh je nekaj vreden, 510 9 | odkrili naše siromaštvo. "Gnôthi sautón!" Spoznavaj samega 511 11| kakor je. Ravno tako jim je gnusoba rimati: "lepó in pojó", 512 12| dunajskem. ~Pri opereti je godba poglavitna stvar; kdor je 513 2 | naj ne zahtevajo, da jim godí vse, kar se jim prinese; 514 12| praviti, da obe opereti jako godíta našemu občinstvu, in to 515 4 | v svojih pesmih posnema Goetheja; da Levstikove pesmi niso 516 4 | se je pa Levstik učil iz Goetheje, to je resnično in dobro; 517 4 | vsakem berilu, kakor nekatere Goethejeve pesmi, za zgled prave dekliške 518 4 | najbolj podoben Goetheju. V Goethejevih pesmih nahajaš pogostoma 519 4 | Levstik najbolj podoben Goetheju. V Goethejevih pesmih nahajaš 520 13| da jo mora torej zvesto gojiti vsak narod, kateri se hoče 521 15| prinesel svojemu ljudstvu z gore Sinaj zapovedi z božjim 522 3 | narodne. ~To ni oblak izza goré, ~to tudi ni ravnó poljé; ~ 523 11| izgovoru ne dela povsod -- Gorenjec n. pr. nima celo ušesa zanj -- 524 12| Serežanu" niso niti mrzle niti gorke, a vendar take, da se ne 525 4 | odpusti!) ~vsak po dvanajst gorkih! ~Tako trpi pesnik za nas, 526 4 | mu srce ogreva misel na gorko, zeleno pomlad, ki mora 527 11| ali pa "sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~Naš jezik nima 528 4 | krepkosti, dobre volj svoje. V góro gredé se veseli, kako lahko 529 2 | ženske podobe, gospodične in gospe, ali kar je lepše: dekleta 530 13| je premalo praktičen. Ali gospôda moja, umeteljnost, poezija ( 531 12| prid posebno, če mu njen gospodar časi malo kaj spregleda 532 11| val morjá, ~kadàr mogočni gospodár, ~dreví jih sem ter tjà 533 2 | preredko -- lepe ženske podobe, gospodične in gospe, ali kar je lepše: 534 15| bič ter izpodil iz hrama gospodovega kupce in prodajalce. Hiša 535 3 | lepoto; ne pa našamarjena z gosposko návlako, kar bi res zbudilo 536 2 | upati, da si izbere sleherni gost kaj za svoje grlo, morebiti 537 2 | kakor da napravi človek gostí, kolikor mogoče mnogovrstne, 538 1 | časnikih, čitalnicah in gostilnah; niso se mu pošiljale pohvalnice 539 12| dobre volje, vedno šaljiv in gostobeseden, prijazno se mu smeje življenje, 540 1 | prebival v nji prijeten, gostoljuben duh, da porekó mimogredoči: 541 10| prevelika čast temu neprijetnemu gostu! Rajši bi ga primerjal s 542 4 | je želel Aleksander; pa gotovi si se poboljšal, ker te 543 2 | Če pa je po volji kupcem, govoré naj -- suknja je dovolj. ~ 544 7 | doseže svoj namen, bomo morda govorili o drugi priliki. Najprej 545 1 | stopimo, tu ostanimo? ~A ne govoriva dalje v prilikah in podobah. 546 9 | ji pač odgovori: Kaj tako govoriš? Otrok je otrok! Za to starost 547 14| življenje, mišljenje in govorjenje. A pripovedke, in zlasti 548 5 | razuzdanim vedenjem, z umazanim govorjenjem! ~Res je ubožna naša dežela. 549 2 | papirček na mizo, vsaka malo, graciozno pokima z glavico, a ne pregloboko -- 550 4 | prileteli~v jezero pod skalni grad; ~tam plavata družno po 551 4 | na obrazu imam, ~za tri gradove bele ne dam. -- ~Po veji 552 4 | revež bi bil, ~pod tremi gradovi koj streho mu daš, ~katere 553 8 | majó z glavami, mrmrajo, grajajo ali pa še celo branijo, 554 12| sodbe; hvalili so jo nam in grajali enako veljavni možje. Toliko 555 12| pride igra na oder! -- ~"Graščak in oskrbnik" je srednje 556 15| pajek z muho ter si kupil graščino v lepem kraju, kjer uživa 557 4 | Levstikovega Krpana? To ti je grča! Kdor bo pisal kdaj (zdaj 558 4 | Kar rekel si, ptiček, to grda je laž, ~al vjeti ne morem 559 1 | to slabo; to je lepo, to grdo; to pa -- smešno! ~Tisti 560 5 | pred vse ljudstvo hudobija, grdobija, licemerstvo -- visok tribunal, 561 10| laškem jeziku je težko delati grdoglasne. Večjo preglavico imajo 562 4 | pesmi niso ponarejene, da mu gredo naravnost iz srca, iz lastnega, 563 4 | pravi cesar, minister Gregor pa nič. ~Tudi mi ne pravimo 564 4 | kako se odrezuje "magistru" Gregorju, kateri ga ni nič kaj mogel ( 565 10| ki hiti. ~Med napake in grehe zoper lepoto spada še neka 566 4 | Ko trtica nam bi srca ne grela, ~kako bi se človek kedaj 567 4 | peresom, ~pa mimo tenkih srnic grem; ~da z ljubeznivim me očesom~ 568 4 | pa so bile največ prav grenka jed, za to so že skrbeli 569 2 | to veselje ni čisto brez grenke kaplje. Videti je, da se 570 1 | moral je užiti marsikatero grenko! Janežič nam je najlepši 571 3 | in -- tudi ne čisto brez grenkosti v junaškem srcu! Upal sem 572 15| oljem ne; stare plešaste grešnike, ki ščujejo iz dolgega časa, 573 12| rojakon na srce pokladamo Grillparzerja in G. Freytaga. Pozabiti 574 2 | pa še eno, ki me že dolgo grize. Od več strani mi dohaja 575 3 | tujo mizo žive dni; ~vsak grižljaj mu preseda, ~požirek vsak 576 10| lepoglasen. Kako so stari Grki in Rimljani gledali na lepoto 577 2 | takrat šele, ko mu je na grmadi stoječemu, že plamen lizati 578 14| a nesla jih je s sabo v grob. Zdaj se take več ne pojo. 579 15| obraza, razkrivaj "pobeljene grobe", da bo svetu očitna njihova 580 3 | smeje se narava; ~pomlad po grobovih~cvetje razsipava. ~V joku 581 3 | obup matere na hčerinem grobu! ~Mlade hčere truplo~črna 582 2 | in točo, sneg in slano, grom in strelo; ima žareče sonce 583 14| zgled nam bodita tu samo grški in latinski narod. Kako 584 4 | odloži težko breme, ki mu je gulilo pleča, ter posluša pesem, 585 9 | Kritikus (to sem jaz) recht haben, wenn er sagt, dass der 586 5 | bil dobil darila s svojim "Hamletom", "Othellom", "Romeom in 587 7 | podobi, ideja in oblika v harmonični zvezi, to mora biti pri 588 4 | strinjaje se v lepo, blagodejno harmonijo. ~V tem je Levstik najbolj 589 9 | kann: allein welches Volk hat denn lauter classische Erzeugnisse?" -- 590 3 | na hčerinem grobu! ~Mlade hčere truplo~črna zemlja krije; ~ 591 3 | materi" naravi obup matere na hčerinem grobu! ~Mlade hčere truplo~ 592 4 | razkoračen", ti drgaoceni sajasti Hefajst, našel si svojega pevca, 593 10| drugi, da je karikiral Heineja ali Prešerna(!), tretji 594 10| postaviti jim na čelo Juvenalov heksameter: "si natura negat, facit 595 9 | pridigarju v puščavi: Si hi tacuissent, lapides clamabunt! ~ 596 4 | ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega v življenja puščavi. V svojih 597 10| K tebi v tihem mraku, ki hiti. ~Med napake in grehe zoper 598 4 | kmetje pa za nama! ~Dva sta hitra, dva počasna, ~dva tečeta, 599 8 | treba pomagati, da se delo hitreje in bolje zvrši. Kdor se 600 12| pridnega hlapca, ki ljubi svojo hišo ter se trudi za njen prid 601 15| zajčjimi kožami, starimi hlačami in dežniki od hiše do hiše; 602 4 | vodi, ~veslata v kristalni hlad. ~Jaz gledam skoz okno dve 603 4 | v vedro kovano, vodice hladné. ~Pogleda se v vodo, si 604 12| poleg zvestega, pridnega hlapca, ki ljubi svojo hišo ter 605 4 | bojnega konja v cesarskem hlevu, kako se bojuje z Brdavsom, 606 6 | marsikaterega neko rodoljubje, da so hodili po igre na Češko in na Poljsko. 607 9 | odgovarjal. Po okoliših ni treba hoditi. ~Gospoda nasprotnika peče, 608 9 | Bühnenliteratur noch nicht auf der höchsten Stufe steht; dass die Bühnenproducte 609 15| posvečeni; vzemi s samo Hogarthovo risalo ter narisaj nam obraze, 610 15| Trojanska vojska je rodila Homerja in frivolni Pariz nam je 611 6 | Buffon: Le style c'est l'homme, če je človek tak, kakršno 612 15| zbranemu ljudstvu, rekoč: Ecce homo! To je človek, to je mož! 613 2 | se res kaže, kakor da bi hotela obveljati tvoja beseda. " 614 13| Glasniku", tega smo se hoteli ogibati v novem listu. Najprej " 615 15| zgrabil bič ter izpodil iz hrama gospodovega kupce in prodajalce. 616 6 | mi z veselje , to je naša hrana v praznik! -- Gledišče bi 617 14| po čemer človek najbolj hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju 618 4 | še dans bi zletela čez hribe, doli, ~in kjer bi se tebi 619 12| zakopan je nekje doli na Hrvatskem; priporočali bi tudi njegovega 620 15| roki imeti bič v octu ali hudičevem olju namočen, in bič bi 621 4 | narisano s humorjem in hudičevim oljem, da se sme pač imenovati 622 11| samoglasnikoma, n. pr. "hudoba in grdoba, imé in samé"; 623 5 | postavlja pred vse ljudstvo hudobija, grdobija, licemerstvo -- 624 15| svetu toliko licemerstva in hudobije, toliko ničemurnosti in 625 4 | njó, ~ne bodi vendar tako hudomušen? ~Kaj pa šele Krpan? Kdo 626 9 | so nam ti ljudje res tako hudovoljni, kakor se kažejo, ne morejo 627 3 | telesu krepka duša; zdrav humor, ki ga ni zapustil nikdar, 628 9 | nasprotnik. Prsti človeka srbé, humoristična žila mu ne daje miru, ko 629 4 | godi, ko bere Levstikove humoristične reči (seveda ni ravno treba, 630 4 | govorimo tu o Levstikovi humoristični poeziji; v tej mu nihče 631 6 | toliko zdravega naravnega humorja kakor naše? Opazuj, poslušaj 632 4 | krvjo in solzami, narisano s humorjem in hudičevim oljem, da se 633 1 | nekoliko srčnih besed v hvaležen spomin možu, katerega življenje, 634 15| ženam: Vesêli se, žena, ter hvali najvišjega, sijajno zmago 635 12| slišali različne sodbe; hvalili so jo nam in grajali enako 636 11| áje, ače", ali pa celo: "ice, ije, ila, ina". Sploh je 637 10| Eni so dejali, da nima ideala, drugi, da je karikiral 638 7 | Lepa misel v lepi podobi, ideja in oblika v harmonični zvezi, 639 5 | prostovoljno služiti kaki ideji, tem bolj, siliti pa se 640 7 | pa je oblika bistvena, z idejo tesno zvezana stvar. ~Lepa 641 12| precej. Goethe nam je dal Ifigenijo, toda morala bi se malo 642 4 | Garrick, sloveči angleški igralec, se je znal neki z eno stranjo 643 9 | prestave, in boljše igre bodo igrali, boljše igre izdajali. A 644 4 | lahko neskrbno~v potoku si igrate, ~ker v hladni vodi skritih~ 645 5 | za igre, eno žaloigro, en igrokaz sploh brez posebnih pogodb, 646 9 | und sonders Meisterwerke ihres Genres sind; dass sich darunter 647 11| ali pa celo: "ice, ije, ila, ina". Sploh je mnogo imenitneje, 648 11| Ne sukajmo se vedno med: "ile in ale, ije in uje"; bodimo 649 12| govoriti, saj se ve, kaj imata; tu so vsi križi doli! Hitro 650 11| pr. "hudoba in grdoba, imé in samé"; vendar se jih 651 11| pripuščajo takih rim, n. pr. "iméla in veséla", ker e v prvi 652 11| samo enake besede: imena z imeni, priloge s prilogi, glagole 653 11| ila, ina". Sploh je mnogo imenitneje, nego se po navadi misli, 654 11| moči: ~Zavrne ga obraznik imenitni~in tebe z njím, kdor napčen 655 11| verzu je namreč posebno imenitno, rekel bi, častno mesto. ~ 656 9 | natanko kakor mi sami našega imenja? Ali ne štejejo lahko, če 657 13| najvišjemu gospodu ne. Tista imenovana didaktična poezija, ki ima 658 13| Mnogo jih je pri nas, ki se imenujejo prijatelji poeziji, a vele 659 9 | nasprotnik (naj mi dovoli, da ga imenujem tako, ker njegovo pravo 660 11| biti najprej čista. Čisto imenujemo rimo, v kateri se samoglasniki 661 2 | bose noge; namreč, da ne imenujmo človeka, če se mu še tako 662 11| pa celo: "ice, ije, ila, ina". Sploh je mnogo imenitneje, 663 10| si natura negat, facit indignatio versus". Čitatelj se uči 664 3 | da ne izgubi čisto svoje individualnosti in s tem prave pesniške 665 5 | srečnega zgodovinskega instinkta, da na prvi mah zadene bogato 666 4 | imenuje Francoz: "paysage intime", Nemec: "Stimmungslandschaft", 667 14| boš v taki pesmi zastonj iskal. Žalostno, da je okus pri 668 11| se jih ni ogibati povsod. Italijani in Francozi rimajo celo 669 11| rime, temu svetujemo razen italijanskih poetov posebno Bodenstedtov " 670 10| pesniku, naj se seznani malo z italijansko poezijo -- saj nimamo daleč 671 10| soglasniki, kar vidimo najlepše v italijanščini. Pri nas se je v novejših 672 4 | cesarski kovačnici, kako si izbira bojnega konja v cesarskem 673 9 | slovensko Talijo, naj si izbirajo boljše originale nego do 674 6 | napačno, ko bi se le malo bolj izbiralo. Do zdaj je pa pri nas prestavil 675 2 | privošči; ko bi pa bil kdo tako izbirčen, tako razvajen, da bi mu 676 2 | Pa naj se poveča list! -- Izborno! acu rem tetigisti, tudi 677 4 | resnično in dobro; saj si je izbral pravega mojstra in ne dal 678 3 | doseže. Kako malo, a dobro izbranih in ubranih barv potrebuje 679 14| naučni slovarji". Tako izbrano, očiščeno in poblaženo dalo 680 5 | njenega premoženja. Ali kar se izda za pravo umetnost po pametnem, 681 9 | bodo igrali, boljše igre izdajali. A kake igre se društvu 682 5 | toliko obresti na leto; to je izdano za pravo izobraževanje, 683 7 | smo že lep kup poetičnih izdelkov, poslanih nam od vseh strani, 684 15| so tu, nikdo nima pravice izganjati jih od tod; v hiši so zlatemu 685 2 | nasmehljala, potem pa hitro izgine izpred oči, kakor v sanjah 686 14| pesnik, kako narod čuti, kako izgovarja svoje čute. Čudeč se, bo 687 7 | nas! Mi se torej ne moremo izgovarjati z njim; njemu se moramo 688 3 | lep zgled pred očmi, da ne izgubi čisto svoje individualnosti 689 1 | izpostavljenem, slovenstvu skoraj že izgubljenem mestu, ne za dobiček, ne 690 5 | poezije pa je dramatika; saj izhaja tako rekoč iz epike in lirike, 691 13| bodemo, dokler bo"Zvon" izhajal v tej obliki. Kako težko 692 7 | dan. Zlasti mladina nam izkazuje mnogo zaupanja in tolažilno 693 4 | Zvonov" glas zbudil in izklical pesnika zopet nazaj, kjer 694 5 | Neslovanski predmet je čisto izključen. Ali bi ne bilo bolje, ko 695 9 | delati in truditi se, da se izkopljemo iz njega in si pripomoremo 696 13| ko je bila pobožna žena izlila dragoceno sladkodišeče mazilo 697 9 | dela? Te besede namreč niso izmišljene, kakor bodo morebiti mislili 698 13| narod, kateri se hoče med izobražene šteti. Zdi se nam, da je 699 13| vsakemu narodu, kateri se hoče izobraženega imenovati, tako tudi nam; 700 14| jih človek ne more peti v izobraženem društvu. To je kuga, to 701 1 | pa znal vesti, kakor gre izobraženemu človeku. -- ~Še eno skrivno 702 14| dolgo težila srce. ~Pri vseh izobraženih ljudstvih vidimo, kako skrbno 703 14| vrste, prikupile so se tudi izobraženim tako, da bi se jih mnogo 704 8 | niso splošne jezikoslovske izobraženosti. Tako so dali našemu jeziku 705 13| igrača; da ima v sebi silno izobraževalno moč; da jo mora torej zvesto 706 5 | leto; to je izdano za pravo izobraževanje, na korist narodu. ~Tudi 707 14| hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju ločil od prvotnega stanja. ~ 708 13| je torej vsestranski se izobraževati. Drugi, veliki narodi imajo 709 10| ne spada med tiste, ki izpahujejejo, kjer morejo, samoglasnik 710 12| srečno osnovani in izvrstno izpeljani. Pavle je prototip veselega, 711 4 | mrtvega konja, s katerega izplašeni sfrfrajo črni obiskovalci. 712 2 | dekleta in žen‚; vsaki zdrsne izpod umetno robljene, dišeče 713 1 | prav pridno in občutljivo izpodbadal in -- zbadal. Bodi; konec 714 3 | pojasnjevanja. Namen teh vrstic je, izpodbuditi naše bralce in bralke, da 715 2 | tudi pozdravi s prijazno, izpodbudljivo besedo. Kar pa najbolj razveseljuje 716 15| podoben, ki je zgrabil bič ter izpodil iz hrama gospodovega kupce 717 6 | Prestava je vendar tuje, izposojeno blago; to pa bodi še tako 718 1 | delal v daljnem, najbolj izpostavljenem, slovenstvu skoraj že izgubljenem 719 2 | nasmehljala, potem pa hitro izgine izpred oči, kakor v sanjah prijazna 720 1 | zidajo vse vprek, kakor Izraelci, vrnivši se iz "babilonskega 721 14| okolišev od srca do srca izrazuje, kar čuti. Pravo zdravilo 722 10| Boris Miran ob mizo ter izreče, da se dadé cele knjige 723 4 | to je bilo že tolikokrat izrečeno z jokom in smehom, popisano 724 14| šele nam je prilika dana, izreči željo, ki nam je že dolgo 725 7 | philosophari", ta znani izrek bi se smel tako prenarediti: 726 2 | vsaj našo dobro voljo! -- ~Izrekujejo se želje, naj bi prinašal " 727 2 | konec današnjega pogovora, izrekujem srčno zahvalo posebno tistim 728 5 | 5 ~Možje, katerim je izročila in priporočila slovenska 729 14| nabrano blago naj bi se izročilo možu, sposobnemu temu težavnemu 730 15| bi hotel ti dandanašnji iztrebiti ves gnoj, ves smrad, kar 731 7 | genialnosti, ni kar tako iz rokava iztresal svojih neumrjočih pesmi: 732 10| trd. To je prvo. Trdost izvira največ iz nakopičenih soglasnikov. 733 6 | slovstvo, pa ne more nič izvirnega spisati, naj dobro premisli 734 12| nekimi dnevi, obsega dve izvirni veseli igri, eno večjo in 735 13| uverjeni, da samo z dobrimi izvirnimi spisi se v resnici bogati 736 8 | zna se vêsti, ~kdor ima izvirnost, vprašal ne bo, ~kaj vaša 737 6 | pregleda igro, predan jo izvoli, ali je sama na sebi dobra, 738 12| govoriti. Gospod pisatelj si je izvolil, če se ne motimo, Molièra 739 5 | vsakemu, kak predmet si hoče izvoliti? Saj mora sam vedeti najbolje, " 740 4 | temno, žalostno. Ali takih izvoljenih je malo; svetijo se kakor 741 15| prstom v kamen pisane; a izvoljeno ljudstvo je v tem trenutku 742 5 | tudi redka reč, težka reč. Izvrstnih narodno-zgodovinskih in 743 12| nenavadno srečno osnovani in izvrstno izpeljani. Pavle je prototip 744 3 | kakor narodne. ~To ni oblak izza goré, ~to tudi ni ravnó 745 4 | radosti, solze ne strah, ~iščite, vživaje trpite! ~Razgrne 746 3 | črna zemlja krije; ~poleg jame mati~bridke solze lije. ~ 747 14| pri preji, pri teriški jami! Kako čiste, nežne, zares 748 4 | je znal vesti s cesarjem Janezom, kakor s svojim sosedom: " 749 2 | žareče sonce na sinjem nebu, jasnem ko ribje oko, in ima umazanosive 750 9 | privaditi se je treba javnosti. Javnost je velika dobrota; ako časi 751 9 | pomaga, privaditi se je treba javnosti. Javnost je velika dobrota; 752 4 | bile največ prav grenka jed, za to so že skrbeli naši -- 753 6 | ima v sebi kaj krepkega jedra, da ni sama zbirka praznih, 754 7 | nemških, kateremu nihče ne bo jemal genialnosti, ni kar tako 755 13| pripraven, a nikakor ne smeš jemati prevelikega brašna s sabo 756 4 | že tako godi), kako slovo jemlje od cesarja, to mora človek 757 3 | čebele mu niso ustvarjene, da jemo o božiču medene potice, 758 3 | dalje prijetno odlikuje Jenka ne samo od naših, ampak 759 4 | po svoje že skladatelj. Jenkova melodija ti bode zbudila 760 3 | prelite solze? ~Dovolj! Jenkove pesmi ne potrebujejo razlaganja 761 3 | roke! ~Tu imamo glavni del Jenkovega življenja! To je pač čutil 762 15| Ne pozabi mi tudi naše "jeunesse dorée", zlate ali pozlačene 763 11| nahajajo. Sme se pa rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg 764 15| in svetega moža zgrabi jeza ter trešči zapovedi božje 765 15| mož, svetega duha in svete jeze poln, in v roki imeti bič 766 4 | Dve utvi sta prileteli~v jezero pod skalni grad; ~tam plavata 767 11| ugovora po vseh omikanih jezikih. To nam dovolj očitno kaže, 768 10| imajo že Francozi s svojim jezikom. Zatorej tako zelo cenijo 769 8 | zadostuje, biti mora sploh jezikoslovno izobražen. takega moža imamo. 770 8 | narečja, imeli niso splošne jezikoslovske izobraženosti. Tako so dali 771 10| lepoglasje in ga ne brani jezikoslovstvo; uverjen je namreč, da imamo 772 2 | čas, razne časnike vseh jezikov, kakor sem jih jaz, pa mi 773 10| naravnost k prvemu, čistemu viru jezikovne lepote! Zakaj ga ne posnemljemo 774 13| slabo oral, celo za navadno ježo po uglajeni cesti ni posebno 775 11| lés, ród in plót, okróg in jók", ker se v izgovoru na koncu 776 4 | duši in telesu kakor -- dva joka! -- ~In pa ti "Diguž, svetokriški 777 3 | Jenku! Ne: mortuos plango, jokam za mrličem -- žive kličem, 778 4 | eno stranjo svojega obraza jokati, z drugo smejati obenem. 779 4 | že tolikokrat izrečeno z jokom in smehom, popisano s krvjo 780 3 | grobovih~cvetje razsipava. ~V joku svojo zgubo~človek Bogu 781 15| in mahati najprej -- "ab Jove principium" -- najvišje, 782 12| Lear, Macbeth, Othello, Julij Cezar, Romeo in Julija, 783 5 | Romeom in Julijo" in "Julijem Cezarjem", kvečjemu morda 784 5 | Othellom", "Romeom in Julijo" in "Julijem Cezarjem", 785 3 | ne čisto brez grenkosti v junaškem srcu! Upal sem in smel sem 786 4 | bomo vzeli, pa je." ~To je junaški govor! S cesarico si pa 787 3 | svetu; on ni bil šel kakor "Jurček na tuje", le tako daleč, 788 10| in postaviti jim na čelo Juvenalov heksameter: "si natura negat, 789 4 | Čebela pije med iz rastlin, kača pa strup. Srečen, kdor je 790 11| prašajte raji val morjá, ~kadàr mogočni gospodár, ~dreví 791 1 | njem; niso ga slavili in kadili mu po časnikih, čitalnicah 792 6 | ali povzdigovati srca. V kakem gledišču so zagledali svet: " 793 1 | tem ni da bi govoril. Vem, kakih napadov se mi je nadejati 794 7 | da bi se dala natisniti, kakršna je. Naši mladi pesniki namreč -- 795 15| zopet priteče. Take so, kakršne so bile o tvojem času. Sama 796 12| posebnega obraza, osebi, kakršni je vsak že večkrat videl 797 6 | homme, če je človek tak, kakršno je pisanje, kaj čemo misliti? 798 15| zapovedi z božjim prstom v kamen pisane; a izvoljeno ljudstvo 799 2 | pošlje, če hoče, mraz, "da kamenje poka", in vročino, "da vrana 800 6 | velikanske palače iz rezanega kamna, za to ni treba krasnih 801 10| slabosti greši naš bližnji, ne kamnajmo ga; poleg vsega tega utegne 802 15| ono poslopje, veličastno, kamneno palačo! Vse razpade s časom 803 2 | veselje ni čisto brez grenke kaplje. Videti je, da se pričakuje 804 10| nima ideala, drugi, da je karikiral Heineja ali Prešerna(!), 805 14| Venček na glavici", "Karkol' pod milim, milim" -- in 806 15| 15 ~Kavzalnost vlada, kakor trdijo modrijani, 807 13| neprijetne so mu, ker mu seno kaz‚. ~Mi smo uverjeni, da umeteljnost 808 1 | višjih šolah; tej pa je treba kazati sčasoma svet, kakršen je, 809 4 | grela, ~kako bi se človek kedaj veselil? ~Tako poje; ne 810 11| zgodi, da "v mlado zagazi, kedór preskrbno ogiblje se blata". 811 5 | imenovati dramatika neka kemična zveza epike in lirike. Gledišče 812 9 | stvareh, ta mora biti stavbar, kipar, slikar, skladatelj in pesnik, 813 2 | ta ima rad sladko, oni kislo; ta je prijatelj papriki, 814 4 | obraz in nos potlačen, ki s kladivom v babo režiš -- razkoračen", 815 12| Molièra za zgled, sijajen, klasičen, a nevaren zgled! Življenje 816 11| tako čista. Tudi nemški klasiki niso tako skrbno pazili 817 4 | Čuj, za nama strašna kletev, ~v kletvi štirje kmetje! ~ 818 4 | nama strašna kletev, ~v kletvi štirje kmetje! ~Bes te lopi, 819 1 | govorim zopet v podobi, ne bo klical na "sicilijanske večernice" 820 9 | nasprotnik očita nam, "dunajski kliki" namreč, da ne pišemo nič 821 10| hvalo vedeli, če jim podam ključ do te skrivnosti. Prepirali 822 4 | mladenič deklice lepé. -- ~Klobuček vzamem si s peresom, ~pa 823 3 | znamenitega in zanimivega. Pot iz kmečke hiše v Ljubljano, od tod 824 3 | Njegova pesem je kakor zalo kmečko dekle, lepo praznično napravljena, 825 13| kateri bi se nahajal v vsaki kmetski hiši, kateri bi nosil pouk, 826 14| kake pesmi! Med našo moško kmetsko mladino se širijo bolj in 827 10| V kratkem času je bila knjiga gotova. Imenovati jih je 828 8 | Treba je bilo tukaj mnogo v književnem jeziku utrjenega podreti, 829 4 | kočija, zgrabi hitro svojo kobilico s tovorom vred ter jo prestavi 830 6 | a nemogoča ne. V nizkih kočah, s slamo kritih, se vrše 831 5 | povsod, biva z njim v nizki koči, kakor v svetli palači. 832 14| roko zopet ljudstvu, od koder je prišlo. To mu bo budilo 833 4 | bil, ~pod tremi gradovi koj streho mu daš, ~katere na 834 3 | kateremu je zmešala prekanjena "koketa" peščico možganov, da se 835 8 | svojemu pegazu oblast: ~Kar koli moreš z mano skakáti, ~nastáv 836 13| priznava z večjim veseljem, kolike zasluge za slovensko slovstvo 837 15| prebavljajo, narod na narod, da se koljejo in davijo in trgajo in mesarijo 838 6 | Opazuj, poslušaj ga in komedije se ti bodo same pisale. 839 12| naj pridno prebira dobre komedijepisce, in kar je posebno važno 840 4 | pesmi, komur je treba tu komentarja -- njemu ni pomoči! Kar 841 12| življenje, tu bije prava komična žila. Tudi Gašperju in Rotiji 842 11| rimo, to se vidi najbolj v komičnih ali satiričnih pesmih, kjer 843 15| so zdaj časnikarji, pravi komisonarji in službeniki; za vsako 844 2 | preden nismo videli njegovega konca! ~Tudi prvi "Zvonov" glas, 845 11| da rime ne padajo vedno v končnice, nega v deblo besede. Lahko 846 9 | najpripravnejše nasvetoval. ~Končno še eno opombo. Gospod nasprotnik 847 11| jók", ker se v izgovoru na koncu pri nas skoraj čisto nič 848 15| pregrešili proti galanteriji. Končujemo, s čimer nam je bilo začeti. 849 5 | je, da planejo skoraj vsi konkurenti nad našo ubogo slovensko 850 12| je skrbno ogibal besed in konstrukcij, katere bi se smele po naši 851 11| rekoč: le čevlje sodi naj -- Kopitar. ~Ali pa: ~Tvoje pisarije 852 2 | krepkimi glasnimi moškimi koraki, drobne, goste stopinjice; 853 4 | ko bi bile vsaj "sladke koreninice", pa so bile največ prav 854 8 | slovenski, kaj ne, mora korenito znati staro slovenščino 855 4 | pravi, misli si, saj je res korenjak! ~Napačno pa bi bilo sklepati 856 13| veseljem gleda kmet zelje, korenje in repo na njivi, a malo 857 9 | moč, da nazadnje vendar koristi. To je ravno naša največja 858 13| narodov; on bi mu v resnici koristil. Dvomno se nam zdi vse drugo 859 13| ostalo večno zakrito. Ni koristiti ni razveseljevati noče pravi 860 13| Utile dulci!" "Glej, da kaj koristiš, da malo kaj pomagaš pri 861 14| To bi bilo narodno delo, koristnejše nego vsi "naučni slovarji". 862 9 | in zdi se mi še zdaj prav koristno društvo, kateremu drugega 863 15| tla, da se razdrobe na sto koscev. Prišel naj bi nam mož, 864 3 | objektivna Goethe in -- Koseski! Objektivnost pa je boljša 865 3 | dihurji, kune in druge take kosmate živali ne, da se šopirijo 866 6 | dekoracij in blestečih "kostumov". Tudi v leseni lopi je 867 3 | njim: ~Poiskal rad bi miren kot, ~kjer bil bi sam in svoj 868 4 | pa ti "Diguž, svetokriški kovač, ki imaš obraz in nos potlačen, 869 4 | si kuje orožje v cesarski kovačnici, kako si izbira bojnega 870 3 | besede. ~Jenko ni delal in koval pesmi, da bi jih pošiljal, 871 4 | zajemalo v vedro vodé, ~v vedro kovano, vodice hladné. ~Pogleda 872 12| kadar mu odseva iz polnega kozarca. In Neža -- kdo je ni že 873 4 | objema prijatelja, trde pa in koščene, ko zgrabi nasprotnika, 874 15| židje, ki hodijo z zajčjimi kožami, starimi hlačami in dežniki 875 3 | gizdave meščanke z drago kožuhovino. Mar je soncu, ali sije 876 5 | vsaj ne sme gledišče biti kraj, kamor zahaja o dolgih zimskih 877 5 | gledati, kam se obrne kak krajcar njenega premoženja. Ali 878 14| času raztreseni po vseh krajih naše domovine, ker so v 879 5 | kvečjemu morda še z "Learom kraljem", dasi tudi on ni pravzaprav 880 8 | kakršnega v Ljubljani ali v Kranju govore ali tudi v Metliki. ~ 881 5 | narodno-zgodovinska drama je krasna reč, ponaša se z njo vsak 882 6 | rezanega kamna, za to ni treba krasnih dekoracij in blestečih " 883 3 | prsih okrogloličnih vaških krasotic, pameten mož pa bi se ji 884 9 | nam ne bodo hudi, da jim kratimo prostor s tako pustimi stvarmi! 885 10| ne rabijo dolgi zlogi za kratke,, zlasti drugi zlog, ki 886 10| zlog naj se ne stavi za kratkega in narobe. "Že" ima tu močnejši 887 1 | katerega življenje, pred kratkim tako nenadoma pretrgano, 888 3 | je šlo za drugimi! ... ~Kratko Jenkovo življenje nima nič 889 13| literaturi ter en poučen in kratkočasen list prostemu ljudstvu. 890 7 | poti, in prositi jih, naj krenejo na drugo, dokler še ni prepozno. ~ 891 1 | dobro od slabega in tako krepča svoje moralne moči, to je 892 3 | znal dati svojemu čutu tako krepke, žive podobe. Zato pa je 893 3 | čuti, kar čuti ves svet, le krepkeje, živeje, in da ima moč, 894 11| besede. Lahko je umeti, da je krepkejša rima "dôba in zlôba", nega " 895 3 | več trnja kakor rož. A v krepkem telesu krepka duša; zdrav 896 2 | razvajeno s takim pogledom: med krepkimi glasnimi moškimi koraki, 897 4 | svoje zdravosti, svoje krepkosti, dobre volj svoje. V góro 898 5 | se nam razkriva čednost, krepost in vsi svoji lepoti, da 899 15| maščuje njim, kateri mu kri pijo. Če imaš genij Richarda 900 15| roko na srce pokladal ter kričal: Vse za ljudstvo, svobodo 901 3 | hčere truplo~črna zemlja krije; ~poleg jame mati~bridke 902 4 | prijel za drago svileno krilo ter vprašal, po čem je vatel! -- 903 15| zemljo. Pridi ter strgaj krinko farizejem z obraza, razkrivaj " 904 4 | družno po vodi, ~veslata v kristalni hlad. ~Jaz gledam skoz okno 905 1 | drugem mestu zadnje mojih "kritičnih pisem". Ti jih imaš, kakor 906 14| zbrano blago pošlje, da ga kritično pregleda, uredi in na svetlo 907 6 | V nizkih kočah, s slamo kritih, se vrše tragedije, kakor 908 12| jo je zadela jako ostra kritika. Prostor nam ne pripušča 909 9 | govori zopet o "dunajskih kritikih". Kritikov je sicer na Dunaju 910 9 | o "dunajskih kritikih". Kritikov je sicer na Dunaju gotovo 911 9 | nasprotnik: "Ferner mag der Kritikus (to sem jaz) recht haben, 912 13| roke", in on je bil prvi kriv, da smo se prijeli tega 913 3 | ali sije pravičnim ali krivičnim; ali gleda žalostne ali 914 9 | od nas zahtevati, bilo bi krivično, nespametno, smešno! Katera 915 2 | more trpeti, tako da je res križ -- vsem ustreči nemogoče; 916 12| kako se sme z njo govoriti. Križa se pred njegovim pregrešnim 917 8 | se bo v dolgosti meriti s križevniškimi vojskami. Ravno v naših 918 12| ve, kaj imata; tu so vsi križi doli! Hitro materi povedati, 919 4 | Glejte, nad vami jasno nebo, krog vas lepa zemlja, polna zelenja, 920 5 | umetnosti v eno vrsto s -- krojaštvom, kateri je nasproti prepričan, 921 3 | drobni slavec~pa veselo kroži! ... ~Težko in pravega umetnika 922 8 | potrebna kakor vsakdanji kruh. tu pa bi mi utegnil kdo 923 3 | a kaj mora vsak pesnik krvav pot potiti? Kdo bi ti bil 924 4 | jokom in smehom, popisano s krvjo in solzami, narisano s humorjem 925 4 | kar veseli človeka. ~Vi, ktere pri knjigah obrastel je 926 14| izobraženem društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije. 927 6 | puhlih šal za otroke in kuharice? Potem naj pomisli, ali 928 4 | čem je vatel! -- Kako si kuje orožje v cesarski kovačnici, 929 14| vojakih in drugih enakih kulturonoscih iz nemških planin. Večina 930 3 | medene potice, in dihurji, kune in druge take kosmate živali 931 7 | na dan, imeli smo že lep kup poetičnih izdelkov, poslanih 932 15| izpodil iz hrama gospodovega kupce in prodajalce. Hiša mojega 933 2 | eden. Če pa je po volji kupcem, govoré naj -- suknja je 934 13| znal je polje obdelovati in kupčevati po morju: a kaj je poezija, 935 15| kakor pajek z muho ter si kupil graščino v lepem kraju, 936 14| besedah in po napevu samo kvarijo dobri, zdravi okus našega 937 9 | veljati ali ne. Samotrštvo je kvarno, kakor v materialnem, tako 938 5 | in "Julijem Cezarjem", kvečjemu morda še z "Learom kraljem", 939 6 | pravi Buffon: Le style c'est l'homme, če je človek tak, 940 1 | dasi je nova hiša iz tako lahkega gradiva, ni se postavljala 941 12| Pavle je prototip veselega, lahkoživega vinskega bratca, a poleg 942 9 | Verein als solcher noch lange nicht Anspruch auf Volkommenheit 943 10| nova prikazen je zagledala lani na Dunaju beli dan. Šestinosemdeset 944 9 | puščavi: Si hi tacuissent, lapides clamabunt! ~Lahko si torej 945 11| se ve, da ne sme biti za lase privlečena. Posebno bi priporočali 946 5 | se nam je bati, kakor nas lastna izkušnja uči. ~Kaj svetuje 947 3 | Subjektivni nam poje lastne čute, objektivni pa tuje -- 948 4 | gredo naravnost iz srca, iz lastnega, živo čutečega srca, to 949 3 | v obliki, v katero zliva lastni čut. ~Bolj ko loči in oddaljuje 950 5 | more razvijati po svojih lastnih postavah, drugih ne pozna. 951 13| Temu je odgovoriti, da sam lastnik njegov ni bil takih misli. 952 6 | bogati; narod more svojo lastnino imenovati samo, kar je zrastlo 953 11| satiričnih pesmih, kjer posebno lastno ime, za rimo postavljeno, 954 14| bodita tu samo grški in latinski narod. Kako moč je imela 955 9 | allein welches Volk hat denn lauter classische Erzeugnisse?" -- 956 10| lepoto svojih verzov! V laškem jeziku je težko delati grdoglasne. 957 10| poezijo -- saj nimamo daleč na Laško! Tu je visoka šola lepoglasja, 958 4 | rekel si, ptiček, to grda je laž, ~al vjeti ne morem te, 959 7 | Pomislimo dobro, koliko laže je delati pesmi za njim, 960 5 | Cezarjem", kvečjemu morda še z "Learom kraljem", dasi tudi on ni 961 4 | preonegavi? Sina mi je ubil, lej!" ~"Koga bo drugega? Glavo 962 9 | slovstvenem polju. Stoječa, lena voda se le prerada usmradi. 963 15| dignitate" -- brez časti lenuh! -- ~Glej tam ono poslopje, 964 4 | sedeti~mladenič deklice lepé. -- ~Klobuček vzamem si 965 15| ter si kupil graščino v lepem kraju, kjer uživa zdaj " 966 10| Laško! Tu je visoka šola lepoglasja, tu se ga je učil nemški 967 5 | čednost, krepost in vsi svoji lepoti, da jo moramo čislati, ljubiti, 968 1 | posvečeno duševnemu, zlasti lepoznanskemu napredku slovenskega naroda. ~ 969 13| je pri nas izdajati čisto lepoznanski list, to smo že vedeli prej 970 10| lepe pesmi. Bodi misel tem lepša, kaj pomaga, ko se človek 971 3 | upati, da bo Jenkovo ime lepšalo naš list. To upanje je šlo 972 10| imamo dolžnost v knjigah lepšati, blažiti ljudski govor, 973 2 | gospodične in gospe, ali kar je lepše: dekleta in žen‚; vsaki 974 15| Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši in boljši del, kaka zarobljenost! 975 4 | ni do daj delal nihče, a lepših tudi ne bo. ~Prostor nam 976 3 | kakor ga je ljubil Prešeren, Lermontov; ljubil je svoj dom, kakor 977 11| Sme se pa rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg in jók", 978 4 | otroško-kričečim glasom zdaj: "lês sebi"! zdaj zopet: "od sebe"! 979 6 | blestečih "kostumov". Tudi v leseni lopi je mogoče gledalcem 980 1 | glas iz srečnih otroških let, tudi katerega, ki je pozabil 981 5 | toliko in toliko obresti na leto; to je izdano za pravo izobraževanje, 982 4 | nam bo od neke stani, da Levstika preveč povzigujemo, da mu 983 4 | neki vesel, mladosten duh! ~Levstikova poezija je bister, zdrav 984 4 | šele Krpan? Kdo ne pozna Levstikovega Krpana? To ti je grča! Kdor 985 4 | pripušča, da govorimo tu o Levstikovi humoristični poeziji; v 986 4 | to -- je Levstik! ~2 ~Iz Levstikovih pesmi diha neka veselost, 987 4 | ponatisnili vso to prelepo pesem! Levstiku je slovenščina voljno odprla 988 4 | hvalo mučeniki, kakor bi ležali na cveticah. Blagor, trikrat 989 4 | kakor čebela. Na žerjavici ležé peli so božjo hvalo mučeniki, 990 15| imel nekdaj vsa usta polna liberalizma, omike in ljudske sreče; 991 5 | se je razpisalo darilo za libretto in skladbo ob enem času. 992 15| je bilo na svetu toliko licemerstva in hudobije, toliko ničemurnosti 993 2 | resnico je prepozno spoznal Lidije kralj, takrat šele, ko mu 994 3 | poleg jame mati~bridke solze lije. ~Kar okó doseže, ~smeje 995 4 | posebno kar ji je bil posekal lipo na dvorišču za toporišče. 996 7 | napake tudi pri velikih liričnih pesnikih; in vse preradi 997 7 | samo o poeziji, in sicer liriki. Kakor mora slikar natanko 998 14| kako so prestvarili nemško liriko s tem, da so zajemali iz 999 7 | eden izmed najslavnejših lirikov nemških, kateremu nihče 1000 4 | navzdol; ko vidi padati rumeno listje z drevja, tolaži se: pomlad