| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1001 13| vsakemu rokodelstvu po več listov. Mi bi morali biti že zadovoljni, 1002 13| našem listu. ~"Zvon" je literaren list; tega vodila smo se 1003 7 | bil ta list neko središče literarnega življenja. Z veseljem moremo 1004 13| enako smo uverjeni, da literarnemu delovanju je potreba središča, 1005 16| slovenskega jezika, slovenske literature! In koliko bi mogle še storiti? 1006 2 | grmadi stoječemu, že plamen lizati jel bose noge; namreč, da 1007 11| mirú okrog divjám, ~prijat'lji prašajo me: Kám? ~Prašajte 1008 3 | je očitala! ~Naš maček je ljub'co imel. ~Ta je našim Radamantom 1009 2 | torej častite bralce in ljubeznive bralke (tudi takih nam je 1010 4 | tenkih srnic grem; ~da z ljubeznivim me očesom~pogleda vsaka, 1011 5 | lepoti, da jo moramo čislati, ljubiti, posnemati; kjer se šiba, 1012 13| dragoceno sladkodišeče mazilo ljubljenemu učeniku na svete noge. A 1013 1 | to je znano vsem pametnim ljudem. Brez spoznanja, brez prepričanja 1014 1 | rodoljubu, ki je zraven tudi ljudoljub, današnji čas pogled po 1015 5 | visok tribunal, prava ljudska sodnija, po kateri ni apelacije. ~ 1016 15| polna liberalizma, omike in ljudske sreče; kateri je o vsaki 1017 10| knjigah lepšati, blažiti ljudski govor, a ne narobe! -- ~ 1018 15| mazili mazane, najbolj pa z ljudskim potom, samo z božjim oljem 1019 14| nas že tako pokvarjen, pri ljudstu in pri omikanih, da visoko 1020 14| srce. ~Pri vseh izobraženih ljudstvih vidimo, kako skrbno se zbira 1021 14| ker so v najožji dotiki z ljudstvom, pospeševati to delo. A 1022 15| trgajo in mesarijo kakor ljute zveri -- o ne! tako moriti 1023 8 | zapovedó. ~Slovnica, kakor logika, sestra njena, res je suha, 1024 3 | da sem se, pokoja željan, lotil težavnega dela, nagnilo 1025 7 | odreko, kadar hoče svariti luč ali senco, človeško lice 1026 7 | pomislimo, kjer je veliko luči, tam sme biti tudi nekoliko 1027 15| se vedno spreminja, kako luna na nebu, sprememba je vendar 1028 14| Pesmi, kakor: "Mila, mila lunica", "Venček na glavici", " 1029 7 | non ego paucis offendar macalis!. Ne posnemljimo na velikih 1030 3 | druga se mu je očitala! ~Naš maček je ljub'co imel. ~Ta je 1031 4 | Brdavsom, kako se odrezuje "magistru" Gregorju, kateri ga ni 1032 15| mogel in kadar si utegnil, mahal si po ženah, a potem jim 1033 13| prezirati. Naš narod je majhen, njegove materialne moči 1034 5 | odločena pomoč, saj je tudi majhna dežela, vendar je mora vesel 1035 6 | to se da doseči tudi z majhnimi pripomočki; za to ni treba 1036 8 | delo. Ljudje, ki gledajo, majó z glavami, mrmrajo, grajajo 1037 3 | umetnika znamenje je to, da z malimi pripomočki veliko doseže. 1038 9 | sind; dass sich darunter manches befindet, welches auf Classicität 1039 2 | vseh drugih pa nekoliko -- manji. Pa si primerjal črke? To 1040 6 | če imaš srce, in ne bo ti manjkalo gradiva ne oblike za žaloigre, 1041 2 | pokladajo nanjo svoja darila: ta manjše, oni večje, po premoženju 1042 12| veseli igri, eno večjo in dve manjši prestavljeni in dve opereti. ~ 1043 5 | Tako se ravna povsod z manjšim ali večjim uspehom. Vendar 1044 8 | oblast: ~Kar koli moreš z mano skakáti, ~nastáv in pasti 1045 9 | skrivnosti; a drug svet malo mara za nas! Ravno nasproti! 1046 12| ni kaj očitati. Mirko in Marija sta "on in ona", potrebna 1047 1 | najlepši zgled čistega, marljivega in poštenega rodoljuba; 1048 12| društvu, katero se tako marljivo trudi, ustvariti nam narodno 1049 8 | suhoparnih slovniških pravilih; marsikak pesnik pri nas daje svojemu 1050 6 | Posebno pa je zapeljalo marsikaterega neko rodoljubje, da so hodili 1051 8 | némaš bati. ~In tako moramo marsikateremu, ko beremo njegove pesmi, 1052 3 | v tuji deželi; gotovo je marsikdo že zdihoval pred njim: ~ 1053 4 | bilo pa tudi prav! ~Krpan, Martin Krpan z Vrha od Sv. Trojice 1054 9 | Samotrštvo je kvarno, kakor v materialnem, tako tudi v duševnem, literarnem 1055 5 | bogato literaturo in tudi materialnim blagostanjem; saj, kakor 1056 12| srca prav obilo duševno in materialno podporo. ~ 1057 14| vseobsežne moči kakor v svoji materini deželi. Pri novejših narodih 1058 3 | vsem, tako tudi v petju, materinih tal. Pesnik se mora sicer 1059 15| glave, ki so z vsemi mazili mazane, najbolj pa z ljudskim potom, 1060 15| maziljene glave, ki so z vsemi mazili mazane, najbolj pa z ljudskim 1061 15| principium" -- najvišje, maziljene glave, ki so z vsemi mazili 1062 13| izlila dragoceno sladkodišeče mazilo ljubljenemu učeniku na svete 1063 15| Mesaline! -- ~Pridi, pridi, maščevalec pravice, resnice, poštenosti 1064 15| smeje svet in se vsaj tako maščuje njim, kateri mu kri pijo. 1065 9 | dosti, da ostrí nože in meče? Ali ljudje, ki tako govore, 1066 4 | to so že skrbeli naši -- mecenati! Naj se vrne zopet v naročje 1067 3 | ustvarjene, da jemo o božiču medene potice, in dihurji, kune 1068 11| telésa", ali pa "sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~Naš 1069 1 | minil; izkusil in zvedel sem medtem marsikaj, česar bi ne želel 1070 4 | branila oteklina med ljudi. Mehke so njegove roke, ko objema 1071 11| čisto nič ne loči trdi od mehkega soglasnika. Posebno ostri 1072 4 | se ji ljubi. Dá si naloži mehki jarem, kadar ga veseli; 1073 4 | ter posluša pesem, ki mu mehko boža uho in srce, ki mu 1074 9 | nicht sammt und sonders Meisterwerke ihres Genres sind; dass 1075 10| so tej svobodi tudi svoje meje. Malo preveč je vendar besede 1076 4 | mirno vrstenje misli, tisti melodični tok čutov: ~Oj ribice prijazne, ~ 1077 4 | svoje že skladatelj. Jenkova melodija ti bode zbudila tudi brez 1078 9 | nas! Ravno nasproti! Jaz menim tako: če so nam ti ljudje 1079 13| brez pomanjkljivosti, tega, menimo, ne bo trdil njegov najiskrenejši 1080 10| mora paziti v daktiličnih merah, da se ne rabijo dolgi zlogi 1081 4 | človeka, to ni: srednje mere človeka, kakor smo mi drugi 1082 14| okus našega ljudstva. ~Kam merimo s temi besedami? -- Zbirajmo, 1083 10| lepoglasen, mora tudi prav merjen biti. Dolg zlog naj se ne 1084 10| poetih. Kako n. pr. je merjeno to: ~Čuj, kaj se zglaša? 1085 5 | je prazna, brez krvi in mesa, brez življenja; in takih 1086 15| nam ne manjka, niti ne -- Mesaline! -- ~Pridi, pridi, maščevalec 1087 15| koljejo in davijo in trgajo in mesarijo kakor ljute zveri -- o ne! 1088 3 | Ljubljano, od tod na Dunaj; iz mesta, polnega dušnega in telesnega 1089 3 | gibanja zopet domov v malo mestece, v tesno, zatohlo pisarnico -- 1090 8 | Kranju govore ali tudi v Metliki. ~Da pa more presoditi, 1091 11| umeteljno, tako mnogovrstno metriko. ~Rima je pa tudi estetično 1092 11| se gleda, da se v rimah mešajo besede: "hvala in bala; 1093 3 | da se šopirijo gizdave meščanke z drago kožuhovino. Mar 1094 11| že ušla rima, ki ne najde milosti pri ostrem sodniku). Kdor 1095 11| pošteno vede. Da prosimo tu milostne sodbe, imamo še drug, kakor 1096 5 | povzdigovala, zbujala mu "strah in milovanje ter čistila mu strasti" -- 1097 2 | Marsikateri stisne pobiralcu mimogrede dobrosrčno roko, marsikateri 1098 1 | smešno! ~Tisti čas je minil; izkusil in zvedel sem medtem 1099 4 | Srečno hodi," pravi cesar, minister Gregor pa nič. ~Tudi mi 1100 10| udari moj prijatelj Boris Miran ob mizo ter izreče, da se 1101 3 | pred njim: ~Poiskal rad bi miren kot, ~kjer bil bi sam in 1102 12| in Rotiji ni kaj očitati. Mirko in Marija sta "on in ona", 1103 1 | 1 ~Veliko časa, in ne mirnega časa je preteklo, kar si 1104 4 | približa mrtvi pari, v svojem mirnem veličastvu govoreč: Glejte, 1105 4 | našega pesnika, ravno tisto mirno vrstenje misli, tisti melodični 1106 9 | nemško-slovenski list. Nisem miroval, da sem ga dobil v roke! 1107 11| veličastne verze: ~Ko brez mirú okrog divjám, ~prijat'lji 1108 4 | nje sitnosti blagodušen; ~mirúj, ne obrezaj se precej na 1109 12| čas. Vsa igra nam kaže v mislih in po obliki, da je delo 1110 7 | Smešen bi bil, kdor bi mislil, da posnema Napoleona, če 1111 9 | izmišljene, kakor bodo morebiti mislili naši bralci, tako res piše 1112 16| prav primeren temu, kar mislim danes tu govoriti. Vendar 1113 14| narodovo, njegovo življenje, mišljenje in govorjenje. A pripovedke, 1114 14| Ljudstvo ima v vsem svojem mišljenju, v svojem čutu in govoru 1115 11| kakor: "rást in past, sád in mlád", zato se je človek zveseli, 1116 12| ni prav. Gorje, če vidi mladeniča z dekletom govoriti, saj 1117 3 | pesem nemoralna! Nesrečnemu mladeniču, kateremu je zmešala prekanjena " 1118 15| dorée", zlate ali pozlačene mladine; ne bode ti je treba iskati, 1119 1 | vodi vzreja, ki prikriva mladini resnico, ki ji ne daje nikdar 1120 14| Med našo moško kmetsko mladino se širijo bolj in bolj tiste 1121 4 | ga ne obšel neki vesel, mladosten duh! ~Levstikova poezija 1122 4 | pomlad nam prinese zopet mlajše, bolj zeleno; pozimi mu 1123 1 | je čas, a tedaj sem bil mlajši; imel sem še več upanja, 1124 8 | želja, da bi bil ta list mlajšim, kateri se hočejo učiti, 1125 14| vse poetične vrednosti; mnoge, le premnoge so take, da 1126 8 | vrstic imel bi sicer osebno mnogokaj opomniti: zdelo se mu je 1127 13| moramo spoznati, da nas mnogokrat misel obhaja, ali bi ne 1128 2 | Stvarnik nad oblaki ima gotovo mnogovrsten repertorij: dež in točo, 1129 3 | naravnega, nepopačenega stanja, močneje se mu zbuja hrepenenje, 1130 3 | katera ljubezen je čistejša, močnejša? ~Bridka žalost me prešine, ~ 1131 10| kratkega in narobe. "Že" ima tu močnejši naglas, nego "sem". Če hočem 1132 2 | prijatelj, ne pozabiva modrih Solonovih besed, katerih 1133 15| Kavzalnost vlada, kakor trdijo modrijani, v vesoljni stvaritvi. Nič 1134 4 | za mizo vsedajo, ~začnejo modrovati, ~kak je nekdaj biló. ... ~ 1135 8 | tridesetletne, in kakor kaže, mogla se bo v dolgosti meriti 1136 11| prašajte raji val morjá, ~kadàr mogočni gospodár, ~dreví jih sem 1137 9 | Volkommenheit machen kann." Kje se v mojem spisu edina beseda govori 1138 2 | ki so pripoznali v pismih mojo dobro voljo in me spodbudili 1139 5 | izkušnja uči. ~Kaj svetuje mojster Goethe? ~V človeško sezi 1140 4 | saj si je izbral pravega mojstra in ne dal mu sramote! ~Oblika 1141 15| Priti bi nam moral mož, drug Mojzes, ki je prinesel svojemu 1142 16| Levstik, ki je predolgo molčal, nam pripovedoval nekoliko 1143 16| lahko umeti. Zatorej hočem molčati zanaprej. Moja navada ni, 1144 3 | kakor Ahilej pri šotorih molčeč, križem roke držeč in -- 1145 1 | pa je bratovska ljubezen? Molčite? -- Pojte, sojeni ste! -- ~" 1146 1 | pomagali pri delu. Tantae molis erat! ~Ali pa bode po volji 1147 15| nedolžnosti med starimi -- molitvaricami. ~A kam bi se obrnil zdaj? " 1148 12| je ni že videl, priletne molitvarice, kateri je brez sadu odcvela 1149 15| Hiša mojega očeta je hiša molitve! Prišel naj bi nam drug 1150 1 | spoznanja, brez prepričanja ni morale. ~Kdor tega ne spoznava 1151 13| rokodelstvu po več listov. Mi bi morali biti že zadovoljni, ako 1152 1 | slabega in tako krepča svoje moralne moči, to je znano vsem pametnim 1153 5 | predmeta obeh iger se morata vzeti iz slovenske ali obče 1154 4 | enako s svojimi? Kolikor morete v naglosti pograbiti cvetic, 1155 8 | pegazu oblast: ~Kar koli moreš z mano skakáti, ~nastáv 1156 9 | kakor trdijo nekateri, ta mori življenje -- zdrav človeštvu 1157 15| ljute zveri -- o ne! tako moriti zna samo človek, po božji 1158 4 | je nebeška! ~Ko vstane iz morja zjutraj~spet sonce, rože 1159 11| nebá, ~prašajte raji val morjá, ~kadàr mogočni gospodár, ~ 1160 13| obdelovati in kupčevati po morju: a kaj je poezija, to mu 1161 1 | svet peljá... Le roi est mort, vive le roi! Zdaj pa nekoliko " 1162 1 | leta bova videla, kdo se je motil, ti ali jaz? ~Kak glas bo 1163 7 | reči že zdaj, da se nismo motili v svojem upanju. Preden 1164 2 | pregloboko -- tu pa, če ne motim, se je celo malo nasmehljala, 1165 12| si je izvolil, če se ne motimo, Molièra za zgled, sijajen, 1166 11| pa smo ubožni v krepkih moških debelnih rimah, kakor: " 1167 2 | pogledom: med krepkimi glasnimi moškimi koraki, drobne, goste stopinjice; 1168 13| nepraktična, ne polni ni mošnje ni želodca. Po strani jo 1169 2 | stopinjice; med resnimi možaki, kakor jasne plavice tu 1170 3 | prekanjena "koketa" peščico možganov, da se res napoti k Donavi 1171 10| staviti tako: ~K tebi v tihem mraku, ki hiti. ~Med napake in 1172 2 | po nebu; pošlje, če hoče, mraz, "da kamenje poka", in vročino, " 1173 15| je tudi nasledek. Kjer je mrhovina, tam se zbirajo orli, pravi 1174 3 | mortuos plango, jokam za mrličem -- žive kličem, vivos voco! 1175 8 | gledajo, majó z glavami, mrmrajo, grajajo ali pa še celo 1176 13| potrata?" Tako so nevoljno mrmrali "praktični" učenci, ne samo 1177 10| njega je beseda suha veja, mrtva stvar. Lepoglasen je jezik, 1178 4 | po polju. Na potu najdejo mrtvega konja, s katerega izplašeni 1179 4 | Človekov sin pa se približa mrtvi pari, v svojem mirnem veličastvu 1180 12| in "Serežanu" niso niti mrzle niti gorke, a vendar take, 1181 4 | ležé peli so božjo hvalo mučeniki, kakor bi ležali na cveticah. 1182 10| čitanjem in se ne da odgnati. Muh ne strelja pameten človek. 1183 11| nadomestovati rima. Rima je verzom muzikalna vez. ~Da je rima dobra, 1184 5 | pripravno igro za njegove muzikalne misli; če ga pa ne najde, 1185 10| Treba je pesniku nekoliko muzikalnega sluha. Meni se zdi, da se 1186 14| polovica blaga čaka še pridnega nabiralca. Čaka še, pravimo, a dolgo 1187 14| vidi se kmalu, da ima to nabiranje veliko, in sicer dvojno 1188 14| vse svoje življenje takemu nabiranju in s tem si pridobili slavo 1189 15| ves smrad, kar se ga je nabralo po vsem svetu, ne bili bi 1190 14| to stran storilo do zdaj. Nabranih imamo precej narodnih pesmi 1191 7 | nemarnosti ali iz napačnega načela, tega ne moremo razsoditi. 1192 12| opazovano in zvesto realistično načrtano. Teh dveh podob bi se ne 1193 2 | Bog več, kakor smo se jih nadejali), naj ne zahtevajo, da jim 1194 1 | kakih napadov se mi je nadejati in od kod. Če se bo govorilo 1195 10| s sitno muho, ki človeka nadleguje med čitanjem in se ne da 1196 11| potrebna vez, pri nas jo mora nadomestovati rima. Rima je verzom muzikalna 1197 13| ničesar ne doseže, kdor preveč naenkrat doseza. S tega stališča 1198 5 | napačnega, v zaničevanje, do nagega slečena, postavlja pred 1199 10| narobe. "Že" ima tu močnejši naglas, nego "sem". Če hočem torej 1200 11| vojsko napovedali. Zastonj! Naglo si je pridobila zopet prejšnjo 1201 9 | mnogo koga v oči bode, ko nagloma zasveti. Kaj nam pomaga, 1202 4 | svojimi? Kolikor morete v naglosti pograbiti cvetic, zelenja 1203 3 | željan, lotil težavnega dela, nagnilo me je nekoliko tudi upanje, 1204 12| življenje je gnilo ali pa vsaj nagnito. Zato ne svetujemo, da naj 1205 4 | in vse široko morje! ~Tu nahajamo ravno tiste jasne, telesne, 1206 4 | Goetheju. V Goethejevih pesmih nahajaš pogostoma misli, posameznosti, 1207 14| nekaj zdravega, dobrodejno naivnega, po čemer človek najbolj 1208 4 | za zgled prave dekliške naivnosti in plastične oblike; kaj 1209 3 | bo: tožiti po enem izmed najblažjih mož, kar jih je rodila slovenska 1210 1 | Tukaj se mi zdi ne le najboljša priložnost, ampak tudi sveta 1211 12| bi se ne bilo sramovati najboljšemu pisatelju. Tu je življenje, 1212 7 | čutov. Teh mu ne more dati najboljši nauk; dajati ali vsaj zbujati 1213 7 | vesela stran -- tudi med najboljšimi pesmami, ki jih imamo, ni 1214 14| najbolj hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju ločil od 1215 15| jim posebej še poklonil najdaljšo in najboljšo svojih satir! 1216 13| menimo, ne bo trdil njegov najiskrenejši častitelj. Vendar se nam 1217 4 | bistvena reč. Kaj ti pomaga najlepša misel, če je nam pa ne znaš 1218 1 | marsikatero grenko! Janežič nam je najlepši zgled čistega, marljivega 1219 1 | dolgo preživeti svojega najlubšega sina "Glasnika", katerega 1220 1 | izkušenj, a manj veselja, najmanj pa upanja. Vendar sem se 1221 7 | izobraženi okus vsaka, tudi najmanjša napaka, katero bi človek 1222 9 | sicer nima pravice soditi najmanjšega dela! In ako bi spisal najboljšo 1223 9 | kar se sme zahtevati od najmlajšega človeka, k temu ni treba 1224 14| naše domovine, ker so v najožji dotiki z ljudstvom, pospeševati 1225 9 | mene; z veseljem mu bom najpripravnejše nasvetoval. ~Končno še eno 1226 1 | katerega je zdrževal v najslabših časih z vso svojo močjo, 1227 7 | ravno Heine, eden izmed najslavnejših lirikov nemških, kateremu 1228 4 | Tako se da tudi v življenju najti kaj lepega, veselega. Človek 1229 13| vsako streho -- to bi bilo največje veselje naše. "Hoc erat 1230 3 | kritiki francoski za svojega največjega lirika -- Béranger -- kakor 1231 14| pobira kakor drage svetinje; največji učenjaki so posvetili vse 1232 5 | katerega si ne more pridobiti z največjim trudom -- biti mora umetnik, 1233 15| Vesêli se, žena, ter hvali najvišjega, sijajno zmago nam je podaril. ~ 1234 13| ki nikomur ne služi, niti najvišjemu gospodu ne. Tista imenovana 1235 14| Nabrano blago nam kaže najzvestejšo podobo narodovo, njegovo 1236 11| ponavlja temni a, to ni samo naključje, to je pesnik dobro vedel, 1237 10| Trdost izvira največ iz nakopičenih soglasnikov. Samoglasnik 1238 5 | si ne mislijo prelahke te naloge, preden se je loté, dobro 1239 13| upa; omejil si je s svojo nalogo, ker dobro ve, da ničesar 1240 4 | ostajalca prikrevsata. ~Naložé zdaj nama~(Bog ti nama greh 1241 4 | kakor se ji ljubi. Dá si naloži mehki jarem, kadar ga veseli; 1242 7 | 7 ~Med glavne svoje namene šteje "Zvon", kakor je bilo 1243 16| bodo podtikali kdaj neblagi nameni, tega se nisem nadejal. 1244 10| Nikdo ni prišel pravemu namenu na sled. Moj prijatelj, 1245 16| tu nezvest postane svoji nameri, za to se mu bode še enkrat, 1246 9 | odbornik, tega nisem nikoli namerjal, kakor se mi podtika. Žalibog, 1247 15| octu ali hudičevem olju namočen, in bič bi moral biti dolg, 1248 1 | slovstvenih rečeh, kakor bo čas nanašal, v svoji hiši. V svoji hiši! 1249 3 | žalostna, zdaj vesela, kakor je nanašala priložnost; vsi ti darovi 1250 7 | in vse preradi se opiramo nanje, govoreč: Saj ima to še 1251 2 | daritveni mizi ter pokladajo nanjo svoja darila: ta manjše, 1252 9 | slovenski dramatiki so čisto napačne; nikogar bi ne bilo bolj 1253 7 | prijatelje, da hodijo po napačni poti, in prositi jih, naj 1254 1 | da bi govoril. Vem, kakih napadov se mi je nadejati in od 1255 6 | prve do zadnje vrste ter napajati se iz njega narodnega duha, 1256 11| imenitni~in tebe z njím, kdor napčen si očitar, ~rekoč: le čevlje 1257 15| nam drug Heraklej, ki je napeljal reko v zastarani gnoj. O 1258 10| lastnost. In če ne najde napeva, bodi taka, da se sama poje, 1259 14| besede in, kolikor moči, tudi napeve! Zapisovale naj bi se pesmi, 1260 14| Spominjaš se jih, njih napevi ti don‚ po ušesih, poskušaš 1261 14| take pesmi po besedah in po napevu samo kvarijo dobri, zdravi 1262 5 | je kakor še tako ošabna, napihnjena visoka drama, če je prazna, 1263 10| nemški Goethe, tu se ga je napil naš Prešeren! Kaki so Goethejevi 1264 16| 16 ~Ta napis morebiti ni prav primeren 1265 14| družinsko, bilo je z njo napojeno, polepšano, poblaženo. Rimljan 1266 7 | kdor bi mislil, da posnema Napoleona, če hodi sključeno, drži 1267 6 | prirojeni zdravi okus, tako da naposled ne bo več vedelo, kaj je 1268 3 | peščico možganov, da se res napoti k Donavi ohladit si v nji 1269 3 | skupaj, so mu pomogli čez vse napotke in zapreke: ~Gorje, kdor 1270 10| novejših časih nekaka vojska napovedala soglasnikom. Če pojde tako 1271 11| rimi sicer nekdaj vojsko napovedali. Zastonj! Naglo si je pridobila 1272 10| Tudi apostrofom ne bomo napovedovali smrtne vojske. Samo to: 1273 2 | Druge pomoči ni, kakor da napravi človek gostí, kolikor mogoče 1274 3 | kmečko dekle, lepo praznično napravljena, pa po domače, kar ji le 1275 1 | duševnemu, zlasti lepoznanskemu napredku slovenskega naroda. ~Kakor 1276 9 | se človek hoče boljšati, napredovati. ~Rekel sem, da mi je bilo 1277 12| slabo podpirano, pridno napreduje. V kratkem času je dalo 1278 3 | Kar okó doseže, ~smeje se narava; ~pomlad po grobovih~cvetje 1279 4 | podobe, vzete naravnost iz narave, iz življenja, pa tisto 1280 10| morem trpeti, to je čisto naravno, ker sem prijatelj samoglasnikom, 1281 9 | ti ni po volji, dam bolje naredi!" Tak govor je tako primitiven, 1282 10| torej iz teh dveh besed narediti trohej, moram jih postaviti 1283 15| samo Hogarthovo risalo ter narisaj nam obraze, postave, prizore, 1284 4 | popisano s krvjo in solzami, narisano s humorjem in hudičevim 1285 2 | če je pa splošna volja naročnikov, da se oblika Zvonova poveča, 1286 14| zdaj. Nabranih imamo precej narodnih pesmi in tudi nekoliko pripovedk, 1287 5 | stoje v prvi vrsti njegove narodno-zgodovinske. Po enakem razpisu bi ta 1288 5 | reč, težka reč. Izvrstnih narodno-zgodovinskih in sploh zgodovinskih tragedij 1289 5 | narodno zavest. Ko bi le narodnost ne utegnila morda časi škoditi 1290 6 | narodno. Bog nas hrani take narodnosti! Kako bi se moral Slovenec 1291 13| on bi bil zares dobrotnik narodov; on bi mu v resnici koristil. 1292 3 | lirika in pila novo moč iz narodovega vira in s tem zadobila toliko 1293 14| hrani vse, kar je v zvezi z narodovim življenjem. Narodne pesmi, 1294 15| kjer je vzrok, tam je tudi nasledek. Kjer je mrhovina, tam se 1295 1 | prejenjal? ~"Glasnika" ni več, naslednik njegov je "Zvon". Tukaj 1296 4 | poje tu pesnik, to naj nam naslika umetnik, to se ve, da pravi 1297 2 | ne motim, se je celo malo nasmehljala, potem pa hitro izgine izpred 1298 12| vendar se ji na skrivnem nasmehuje zarjavelo srce. To je natanko 1299 4 | kratkem boju se mu pomiré nasprotja, strinjaje se v lepo, blagodejno 1300 12| Toliko pa smo posneli iz teh nasprotnih glasov, da jo je zadela 1301 9 | pokažemo sami nego naši nasprotniki, ki nas potlej tem neusmiljene 1302 9 | drugega odgovarjati svojemu nasprotniku, nego to: naj bere dobre 1303 11| še v drami, kar je čisto nasprotno našemu okusu. Narod poje 1304 9 | se le prerada usmradi. V nasprotovanju se misel meri z mislijo; 1305 8 | koli moreš z mano skakáti, ~nastáv in pasti se némaš bati. ~ 1306 9 | veseljem mu bom najpripravnejše nasvetoval. ~Končno še eno opombo. 1307 4 | numerus et fruges consumere nati -- to je: človeka, kakršen 1308 10| greši. Tu govorimo samo o "natisnjenih" poetih. Kako n. pr. je 1309 10| se jih ni mogoče ogibati. Nato udari moj prijatelj Boris 1310 1 | mogoče. Če se mi pa pride z natolcevanjem, podtikanjem, črnjenjem; 1311 10| Juvenalov heksameter: "si natura negat, facit indignatio 1312 15| je vendar samo vnanja. "Naturam expellas furca, tamen usque 1313 14| delo, koristnejše nego vsi "naučni slovarji". Tako izbrano, 1314 7 | mu ne more dati najboljši nauk; dajati ali vsaj zbujati 1315 16| hočem molčati zanaprej. Moja navada ni, drugim svoje misli, 1316 13| boš slabo oral, celo za navadno ježo po uglajeni cesti ni 1317 4 | pretehta srečo vse zemljé; ~navaja ga veselje peti, ~in žalost 1318 11| pravilo . Zgledov ni treba navajati, polno jih je skoraj v vsaki 1319 14| svojstvo, ki mora z žalostjo navdajati vsakega pravega rodoljuba, 1320 5 | trudu, da se povzdiguje in navdušuje za vse, kar je lepo in blago; 1321 1 | strani zbirajo, spoznavajo in navdušujejo in pač tudi radujejo sinovi 1322 4 | vendar nikoli se ga bralec ne naveliča; prav pravi, misli si, saj 1323 4 | poteza zanj in srce svoje navezuje nanj, to je bilo že tolikokrat 1324 3 | pa našamarjena z gosposko návlako, kar bi res zbudilo marsikateri 1325 4 | lahko se pojde na oni strani navzdol; ko vidi padati rumeno listje 1326 1 | noči", tudi ne bo ognja naznanjal, ne toče odganjal; vabil 1327 3 | povzdiguje lepoto; ne pa našamarjena z gosposko návlako, kar 1328 11| Kám? ~Prašajte raj' oblak nebá, ~prašajte raji val morjá, ~ 1329 11| rima "dôba in zlôba", nega "nebésa in telésa", ali pa "sedijo 1330 4 | bratje, o pozemskih takih nebesih, ~ki vredna so dana biti~ 1331 4 | Kak lepa zemlja, kak je nebeška! ~Ko vstane iz morja zjutraj~ 1332 16| se mi bodo podtikali kdaj neblagi nameni, tega se nisem nadejal. 1333 4 | zletel je z vej,~zmed vej pod nebó, pod nebom naprej.~Dekle 1334 4 | zmed vej pod nebó, pod nebom naprej.~Dekle za njim gleda 1335 11| pomanjkljive oblike. Nikakor pa nečemo reči, da vsak verz mora 1336 15| proti onim -- kolikor je nedolžnosti med starimi -- molitvaricami. ~ 1337 10| Juvenalov heksameter: "si natura negat, facit indignatio versus". 1338 16| morebiti, da bi bil prej nehal ali celo nikdar ne začel. ~ 1339 6 | in s tem razžalimo koga nehote. Samo toliko: širi in šopiri 1340 10| nas se je v novejših časih nekaka vojska napovedala soglasnikom. 1341 7 | uživanja, tistega blagega, nekaljenega veselja, katero nam zbuja 1342 4 | stala v vsakem berilu, kakor nekatere Goethejeve pesmi, za zgled 1343 14| Pravo zdravilo bi bilo nekateremu pri nas tako branje. Lepo 1344 9 | to slišal. A kaj se hoče? Nekaterikrat človek ni vesel kakega pomagača, 1345 2 | bi bil vsaj tolik kakor nekdanji "Glasnik!" In ti sam mi 1346 10| se nekdaj o naši poeziji. Nekdo trdi, da je pri naših poetih 1347 4 | več. Očitalo se nam bo od neke stani, da Levstika preveč 1348 9 | govori v svojem spisu o nekem literarnem sodišču na Dunaju; 1349 12| ki smo jih prejeli pred nekimi dnevi, obsega dve izvirni 1350 12| Fausta imamo, a zakopan je nekje doli na Hrvatskem; priporočali 1351 13| principii". ~Stavi se nam od nekod rajni "Glasnik" v zgled, 1352 9 | Rekel sem, da mi je bilo neljubo, ko sem slišal, da je nemški 1353 9 | časom učitelja polasti neka nemarnost, da ne gleda več, k ko je 1354 7 | zanemarjajo obliko, ali iz nemarnosti ali iz napačnega načela, 1355 8 | skakáti, ~nastáv in pasti se némaš bati. ~In tako moramo marsikateremu, 1356 6 | Angleže, Francoze in posebno Nemce, mi posnemamo pa njih. Ali 1357 12| in Victorien Sardou tudi Nemcem in pač vsemu svetu v tehniki 1358 6 | glavna skrb; težka stvar, a nemogoča ne. V nizkih kočah, s slamo 1359 3 | pravi dom. ~Tako je zajemala nemška lirika in pila novo moč 1360 9 | o naši mladi dramatiki v nemškem listu pisal takole: "Es 1361 9 | Zvonu" oglasil v Ljubljani nemško-slovenski list. Nisem miroval, da 1362 1 | življenje, pred kratkim tako nenadoma pretrgano, bilo je vse posvečeno 1363 5 | čistega zlata, in zadnjič nenavadne poetične energije. ~Redke 1364 12| ugovarjati -- dve osebi, nenavadno srečno osnovani in izvrstno 1365 3 | zemlja: po tako zgodaj, tako nenedoma umrlem S. Jenku! Ne: mortuos 1366 4 | vendar pa je vsakemu umetniku neobhodno potrebna. V tem Levstik 1367 14| popravil in prenaredil, kar je neogibno potrebno, in potem v pripravni 1368 6 | in dejanju neka surovost, neotesanost, neka neplemenitost, da 1369 6 | surovost, neotesanost, neka neplemenitost, da je človeka strah, kaj 1370 3 | od prvotnega, naravnega, nepopačenega stanja, močneje se mu zbuja 1371 3 | spomnim domovine, ~vsemu svetu nepoznane, ~od nikogar spoštovane. ~ 1372 15| rodil iz sebe takega moža. Nepoštenost, licemerstvo, ničemurnost, 1373 13| pomenu) je sama na sebi nepraktična, ne polni ni mošnje ni želodca. 1374 3 | bolečine -- pokaži mu ta neprecenljivi "žalostni eksempel", in 1375 2 | pridobljene s potnimi rokami; zdaj nepretrgana vrsta, zdaj malo presledka, 1376 9 | poučljivo, a niti nam ne tako neprijazno! ~ 1377 2 | drugi, ni bil ravno sploh neprijeten ušesom in srcem. Ali to 1378 10| primera, prevelika čast temu neprijetnemu gostu! Rajši bi ga primerjal 1379 11| Francoz si v svojem jeziku nerimanega verza skoraj misliti ne 1380 4 | glave s pusto špekulacijo, z nerodovitnimi teorijami, njegova filozofija 1381 4 | ve živite; ~al ve lahko neskrbno~v potoku si igrate, ~ker 1382 4 | neka mladost in genialna neskrbnost, katera nas tolikanj bolj 1383 14| je znala več sto pesmi; a nesla jih je s sabo v grob. Zdaj 1384 5 | čas s praznimi šalami in neslanimi burkami, ali pa celo, da 1385 5 | sploh slovanskega življenja. Neslovanski predmet je čisto izključen. 1386 8 | dali našemu jeziku napačno, neslovensko obliko. Treba je bilo tukaj 1387 14| Kar pojo dekleta, res ni nesnažno; to bi bilo že celo žalostno -- 1388 3 | delajo? Ta pesem nemoralna! Nesrečnemu mladeniču, kateremu je zmešala 1389 10| kolikor moči: ~Kar bil poprej nesrečno sem že zgubil, ~sem s strastjo 1390 9 | bero, ali se samo delajo neumne? Kdor hoče resno razpravo 1391 3 | nemoralna! Ali so ljudje res neumni ali se pa le delajo? Ta 1392 4 | sveti; ~naj pametnik vas in neumnih uči, ~kak' človek imel bi 1393 4 | veselja, iz smešnosti in neumnosti; pije med, pravimo, a tudi 1394 7 | iz rokava iztresal svojih neumrjočih pesmi: čim bolj se nam vidijo 1395 9 | nasprotniki, ki nas potlej tem neusmiljene zasmehujejo, ko so odkrili 1396 3 | vidijo ženske in zaljubljeni; neutrudne čebele mu niso ustvarjene, 1397 12| zgled, sijajen, klasičen, a nevaren zgled! Življenje je zdaj 1398 3 | Pesnik se mora sicer paziti nevarnega posnemanja, naj ima še tako 1399 12| je učiti, posnemati ga je nevarno. To je pač tudi zapeljalo 1400 13| Čemu ta potrata?" Tako so nevoljno mrmrali "praktični" učenci, 1401 11| jih bo večina čitateljev z nevoljo ali celo ne brala; poslalo 1402 8 | kako on misli in govori; neznana so jim bila druga slovanska 1403 7 | so nam bili poprej čisto neznani; samo če se ti srečno in 1404 16| vseh osebnosti. ~Da tu nezvest postane svoji nameri, za 1405 10| vam n. pr. glasi ta verz: ~Nezveste si sreče nič več ne želim? ~ 1406 12| odseva iz polnega kozarca. In Neža -- kdo je ni že videl, priletne 1407 14| teriški jami! Kako čiste, nežne, zares poetične! Spominjaš 1408 15| komur čast gre! Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši in 1409 4 | srce njegovo se ne zapira ničemur, kar žali in kar veseli 1410 15| Nepoštenost, licemerstvo, ničemurnost, smešnost, ne trepetajte, 1411 15| licemerstva in hudobije, toliko ničemurnosti in smešnosti, kolikor je 1412 9 | welches auf Classicität niemals einen Anspruch machen kann: 1413 14| cenijo stvari, katere nimajo nikake vrednosti. Pesmi, kakor: " 1414 9 | torej ni tisti spis odkril nikakršne skrivnosti; a drug svet 1415 13| čisto napačno. Poezija nima nikakršnega namena zunaj sebe; ona je 1416 3 | kdor nima doma,~kdor ni nikjer sam svoj gospod; ~naj križem 1417 9 | se ne posvetujem prej z nikomer, kaj in kako naj pišem. 1418 9 | svoj list; za druge pisati nimam ni časa ni volje; ako bi 1419 4 | lepo poučuje: ~Nikoli še nisi po svetu bil, ~ne veš zakaj 1420 4 | govor! S cesarico si pa že nista bila tako na roko, posebno 1421 1 | brez prepričanja; saj mi niste dali miru, posebno ti si 1422 7 | sence. "Verum ubi plura nitent in carmine, non ego paucis 1423 5 | zvesta povsod, biva z njim v nizki koči, kakor v svetli palači. 1424 6 | stvar, a nemogoča ne. V nizkih kočah, s slamo kritih, se 1425 12| govoriti. Križa se pred njegovim pregrešnim čeljustanjem, 1426 12| lepa hvala; ali pa imajo njene osebe dovolj moči in življenja, 1427 5 | kam se obrne kak krajcar njenega premoženja. Ali kar se izda 1428 12| dovršena, mnogo se da očitati njeni tehniki, ali pomislimo: 1429 1 | mater, da se vrne zopet v njeno naročje! -- ~Sloga imenuje 1430 15| očitna njihova gniloba, njihov smrad! ~A zastonj! Svet 1431 15| Potem bi se spravil na njihove vredne služabnike "državne 1432 11| obraznik imenitni~in tebe z njím, kdor napčen si očitar, ~ 1433 4 | ne obrezaj se precej na njó, ~ne bodi vendar tako hudomušen? ~ 1434 4 | jim vidi o prvem pogledu. Njune pesmi so si podobne, ker 1435 4 | kakor s svojim sosedom: "No, vi ste še zmerom lepo zdravi, 1436 3 | domovini, ne čutila bi več nobene bolečine. ~Ali, duo cum 1437 15| ne vstane dandanašnji pri nobenem narodu velik satirik, kakršnega 1438 3 | rodoljubja se ne more očitati nobenemu. Ko bi bilo z domorodnimi 1439 3 | objektivni pa tuje -- ali pa nobenih! Schiller in Prešeren sta 1440 9 | sodišče, meni tukaj ni znano nobeno, in jaz bi vendar moral 1441 1 | papirja; veter potegne čez noč in prazno je zjutraj mesto, 1442 13| koristiti ni razveseljevati noče pravi pesnik. Kaj pa hoče 1443 12| mnenje. Samo toliko: ~Nikakor nočemo reči, da je ta igra dovršena, 1444 1 | večernice" in "bartolomejske noči", tudi ne bo ognja naznanjal, 1445 4 | jarem, da bi se igrala in norčevala z njim, poganjala ga z otroško-kričečim 1446 15| tem trenutku plesalo in norelo okrog zlatega teleta: in 1447 4 | kaže Levstik tako rekoč normalnega človeka, to ni: srednje 1448 4 | kovač, ki imaš obraz in nos potlačen, ki s kladivom 1449 13| kmetski hiši, kateri bi nosil pouk, dober svet in kratek 1450 5 | najbolje, "kaj mu morejo rame nositi in kaj ne". Dobra, krepka, 1451 4 | v stran ter si zatiskajo nosnice. Človekov sin pa se približa 1452 15| Wagnerja, postavi nam na note to peklensko simfonijo! ~ 1453 4 | sorodna po duhu in vsem notranjem organizmu; žal, da ne tudi 1454 13| vsaj prijetno obliko. O notranji vrednosti "Zvonovih" spisov 1455 4 | z Vrha od Sv. Trojice na Notranjskem, to ti je mož stare korenine. 1456 11| tem radi posnemali "očeta nove lirike". Redki so v italijanski 1457 13| smo se hoteli ogibati v novem listu. Najprej "Zvon" ne 1458 3 | preden so se posušile, v "Novice" ali "Glasnik". On je pel, 1459 14| Mladi svet ima zdaj drugo nošo, druge navade, druge pesmi." ~ 1460 9 | Ali ni dosti, da ostrí nože in meče? Ali ljudje, ki 1461 4 | človeka, kakor smo mi drugi numerus et fruges consumere nati -- 1462 11| drugi se glasi skoraj kakor ô. Ker se pa ta razloček v 1463 14| Vse njihovo življenje, občinsko in družinsko, bilo je z 1464 1 | ti si me prav pridno in občutljivo izpodbadal in -- zbadal. 1465 7 | naravne, tem bolj jih je obdeloval, predeloval in pilil, več 1466 13| ljudstva; znal je polje obdelovati in kupčevati po morju: a 1467 12| glasbi. Slišimo praviti, da obe opereti jako godíta našemu 1468 13| da nas mnogokrat misel obhaja, ali bi ne bilo bolje -- 1469 2 | mu prilega, pa naj si te obilneje privošči; ko bi pa bil kdo 1470 4 | izplašeni sfrfrajo črni obiskovalci. Ostuden pogled! Učenci 1471 3 | Prešeren sta jim subjektivna; objektivna Goethe in -- Koseski! Objektivnost 1472 3 | devajo subjektivne, v drugega objektivne. -- Subjektivni nam poje 1473 3 | Subjektivni nam poje lastne čute, objektivni pa tuje -- ali pa nobenih! 1474 3 | objektivna Goethe in -- Koseski! Objektivnost pa je boljša kakor subjektivnost, 1475 2 | ima umazanosive megle in oblake, ki se vlačijo zaspano in 1476 2 | vsem željam? Stvarnik nad oblaki ima gotovo mnogovrsten repertorij: 1477 8 | se kaže v teh, zdaj v teh oblikah. Abecedna vojska pri nas 1478 2 | prišli, in tudi tistim, ki so obljubili priti, a jih je zadrževalo 1479 6 | našemu občinstvu -- če je oboje, vzame naj jo in posloveni, 1480 4 | Ostuden pogled! Učenci se obračajo v stran ter si zatiskajo 1481 16| se bodo moje besede krivo obračale, da se mi bodo podtikali 1482 4 | Vi, ktere pri knjigah obrastel je mah, ~v život se viharni 1483 15| Hogarthovo risalo ter narisaj nam obraze, postave, prizore, kakršnih 1484 3 | potrebuje naš pesnik v svojih "Obrazih" in kako žive so njegove 1485 11| posebne moči: ~Zavrne ga obraznik imenitni~in tebe z njím, 1486 1 | sovraštvo, psovanje in obrekovanje vsevprek! Na kateri strani 1487 5 | ne nese toliko in toliko obresti na leto; to je izdano za 1488 4 | sitnosti blagodušen; ~mirúj, ne obrezaj se precej na njó, ~ne bodi 1489 4 | obraz; blagor mu, komur je obrnjeno vedno jasno, veselo lice, 1490 12| prejeli pred nekimi dnevi, obsega dve izvirni veseli igri, 1491 3 | mu zahvaljuje, da mu je obsijalo cvetice na oknu? ~Tebe, 1492 4 | in hrepenenje,ne pozna pa obupa, v vsem je lepa mera; po 1493 2 | kaže, kakor da bi hotela obveljati tvoja beseda. "Zvon" je 1494 4 | vso to pesem, da bi ga ne obšel neki vesel, mladosten duh! ~ 1495 12| o kateri ne moremo tako obširno govoriti. Gospod pisatelj 1496 7 | lepa podoba nikdar žaliti očesa, nego goditi mu, tako mora 1497 4 | grem; ~da z ljubeznivim me očesom~pogleda vsaka, dobro vem! ... ~ 1498 9 | povoju na stran postavi očetu ter poreče: Prav tako velik 1499 4 | Tudi mi ne pravimo nič več. Očitalo se nam bo od neke stani, 1500 11| tebe z njím, kdor napčen si očitar, ~rekoč: le čevlje sodi