| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1501 15| pobeljene grobe", da bo svetu očitna njihova gniloba, njihov 1502 14| slovarji". Tako izbrano, očiščeno in poblaženo dalo bi se 1503 3 | ima še tako lep zgled pred očmi, da ne izgubi čisto svoje 1504 15| poln, in v roki imeti bič v octu ali hudičevem olju namočen, 1505 9 | društvu, kateremu sem sam odbornik, tega nisem nikoli namerjal, 1506 12| molitvarice, kateri je brez sadu odcvela mladost in lepota, kaj je 1507 3 | lastni čut. ~Bolj ko loči in oddaljuje omika človeštvo od prvotnega, 1508 12| pokaže, kadar pride igra na oder! -- ~"Graščak in oskrbnik" 1509 1 | ognja naznanjal, ne toče odganjal; vabil bo, če ne ravno v 1510 10| med čitanjem in se ne da odgnati. Muh ne strelja pameten 1511 9 | ne moremo tukaj drugega odgovarjati svojemu nasprotniku, nego 1512 9 | niti enega ugovora ali vsaj odgovora. Ribam pridigovati kakor 1513 9 | samo jaz sam, nikdo drug, odgovoren. Literarne pogovore pišem 1514 11| se smelo tu vendar malo odjenjati in taki pregreški spregledati 1515 9 | Tam torej ni tisti spis odkril nikakršne skrivnosti; a 1516 9 | neusmiljene zasmehujejo, ko so odkrili naše siromaštvo. "Gnôthi 1517 5 | dramatike. Velika res ni odločena pomoč, saj je tudi majhna 1518 4 | trudni popotnik se ustavi, odloži težko breme, ki mu je gulilo 1519 4 | pa deklici mladi tako je odpel: ~Al kadar bo eden pravi 1520 9 | kolikokrat na dan usta odpremo? Tam torej ni tisti spis 1521 4 | ljubi brata, ~dvigni ga, odpri mu vrata~in sodnik naj bo 1522 4 | Levstiku je slovenščina voljno odprla vse svoje zaklade; takih 1523 1 | zvonček za otroke, ampak za odrastle ljudi, kakor je posebno 1524 7 | utelesi svoje ideje, da mu ne odreko, kadar hoče svariti luč 1525 4 | bojuje z Brdavsom, kako se odrezuje "magistru" Gregorju, kateri 1526 12| vsak že večkrat videl na -- odru. ~Vse skupaj: "V Ljubljano 1527 12| življenje, a zlasti, kadar mu odseva iz polnega kozarca. In Neža -- 1528 15| frivolni Pariz nam je ustvaril Offenbacha. Kako pa je to, da ne vstane 1529 7 | carmine, non ego paucis offendar macalis!. Ne posnemljimo 1530 11| zagazi, kedór preskrbno ogiblje se blata". Če se preveč 1531 11| se blata". Če se preveč ogibljemo takih in enakih rim, lahko 1532 10| a smrtni greh tudi ne. Ogibljimo se jih torej, kjer in dokler 1533 2 | Zvonova poveča, naj se le oglasijo, kakor je bilo prej rečeno. ~ 1534 1 | pa bo, ko jo bodo natanko ogledovali od blizu, ko se bodo ozirali 1535 1 | bartolomejske noči", tudi ne bo ognja naznanjal, ne toče odganjal; 1536 4 | bolj zeleno; pozimi mu srce ogreva misel na gorko, zeleno pomlad, 1537 3 | da se res napoti k Donavi ohladit si v nji srčne bolečine -- 1538 4 | bister, zdrav studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega 1539 10| besedami. ~Naš jezik si je ohranil lastnost velike cene, namreč, 1540 7 | tudi v tem viharnem času ohraniti veselje do blage umetnosti. ~ 1541 4 | tisti melodični tok čutov: ~Oj ribice prijazne, ~kako v 1542 4 | kristalni hlad. ~Jaz gledam skoz okno dve utvi, ~in v meni utriplje 1543 3 | mu je obsijalo cvetice na oknu? ~Tebe, rož ni bilo, ~ko 1544 3 | bridke solze lije. ~Kar okó doseže, ~smeje se narava; ~ 1545 9 | naravnost mu bom odgovarjal. Po okoliših ni treba hoditi. ~Gospoda 1546 9 | podtika. Žalibog, da mi okolnosti ne pripuščajo, da bi ga 1547 10| moči delati, a tudi zelo okorne in robate. Treba je pesniku 1548 2 | za njim prost kmet z malo okornimi nogami, a umnim, bistrim 1549 6 | Ako si more človek pot okrajšati, zakaj bi si ga ne? Zlasti 1550 11| jéz in lés, ród in plót, okróg in jók", ker se v izgovoru 1551 4 | in ne bo se dal ukleniti okroglolični devi v sladki jarem, da 1552 3 | marsikateri a! in o! v prsih okrogloličnih vaških krasotic, pameten 1553 15| bič v octu ali hudičevem olju namočen, in bič bi moral 1554 13| Zvon" vsaj si tega ne upa; omejil si je s svojo nalogo, ker 1555 5 | pisalcu preveč in nepotrebno omejilo polje: "predmeta obeh iger 1556 5 | oznanila -- naj ne bodo to slab omen! Bolj resno pa se nam zdi 1557 1 | od kod. Če se bo govorilo omikano z menoj; če se bo videlo, 1558 15| richesse!" -- Zgrabi tam onega deželnega in državnega poslanca, 1559 1 | bo zdela morda temu ali onemu prenizka, preozka, preskromna. 1560 15| časti lenuh! -- ~Glej tam ono poslopje, veličastno, kamneno 1561 9 | pritoževati, če mimogredoči delajo opazke o njegovem zidovanju. Vse 1562 6 | ti bodo same pisale. Samo opazovanje je treba, kakor pravimo, 1563 12| je natanko po življenju opazovano in zvesto realistično načrtano. 1564 12| naj zvesto, kakor do zdaj, opazuje življenje, a tudi naj pridno 1565 5 | darila najboljšim dramam in operetam. Tako se ravna povsod z 1566 7 | pesnikih; in vse preradi se opiramo nanje, govoreč: Saj ima 1567 9 | nasvetoval. ~Končno še eno opombo. Gospod nasprotnik mi svetuje, 1568 7 | vendar si štejemo v dolžnost, opominjati in svariti, dokler je čas, 1569 8 | bi sicer osebno mnogokaj opomniti: zdelo se mu je in zdi se 1570 12| malo kaj spregleda in mu ne oponaša tu pa tam kakega sladkega 1571 9 | resnici more očitati in oponašati, da se ne moremo v literaturi, 1572 5 | nič ne pomaga! ~Ne bomo se opotikali tu ob čudno zméšeni stilizaciji 1573 4 | v življenju človeku lepa oprava; "obleka ne dela človeka", 1574 9 | gotovo mnogo in vsak ima svoj opravek. Kar se pa tiče "Zvona", 1575 16| življenja, sebi v pojasnilo in opravičenje, a drugim v koristen poduk. 1576 4 | nam tudi kdo drug lahko opravljal; dosti dolgo je pulil slovniške 1577 13| moža. S pegazom boš slabo oral, celo za navadno ježo po 1578 8 | bolje globoko nego plitvo orati; zato pojde polagoma tudi 1579 5 | ki pelje človeka kakor Orfejeva pesem -- z rahlo, pa mogočno 1580 4 | po duhu in vsem notranjem organizmu; žal, da ne tudi po vnanjem 1581 9 | naj si izbirajo boljše originale nego do sedaj. Ta namen 1582 13| prijetni obliki učiti, kako se orje in seje, kako se živina 1583 15| mrhovina, tam se zbirajo orli, pravi sveto pismo. Trojanska 1584 7 | jezik, edino svoje umetniško orodje, da se prileže vsaki misli, 1585 4 | nima tudi čebela strupenega orožja. Ne dražite ga torej; ostro 1586 4 | je vatel! -- Kako si kuje orožje v cesarski kovačnici, kako 1587 12| hvala; ali pa imajo njene osebe dovolj moči in življenja, 1588 9 | mojih pogovorih so vse moje osebne misli; komur torej niso 1589 9 | Najprej pa moram omeniti nekaj osebnega; pri nas je vse osebno! 1590 16| zdaj, kolikor mogoče, vseh osebnosti. ~Da tu nezvest postane 1591 12| na oder! -- ~"Graščak in oskrbnik" je srednje dobra igra, 1592 12| osebi, nenavadno srečno osnovani in izvrstno izpeljani. Pavle 1593 5 | nas ni materialne podlage; ostaja nam poezija. Ta je človeku 1594 4 | zlekne; ~in tedaj za njima~ostajalca prikrevsata. ~Naložé zdaj 1595 14| slišal, tolikokrat sam pel, ostal ti je v spominu začetek, 1596 9 | spis. To je tudi tako neki ostanek tiste naše prirojene bojazljivosti 1597 4 | pri Sv. Trojici. Zdravi ostanite!" ~"Srečno hodi," pravi 1598 12| glasov, da jo je zadela jako ostra kritika. Prostor nam ne 1599 5 | reči s tem? Hočemo li morda ostrašiti naše pesnike, da se ne loté 1600 9 | Prepričan sem, da bi on mene ostreje zavrnil, ko bi mu prišel 1601 11| ki ne najde milosti pri ostrem sodniku). Kdor se more ogibati 1602 11| mehkega soglasnika. Posebno ostri sodniki, pravi Radamanti, 1603 9 | tudi reže? Ali ni dosti, da ostrí nože in meče? Ali ljudje, 1604 4 | orožja. Ne dražite ga torej; ostro želo ima, gorje mu, komur 1605 4 | sfrfrajo črni obiskovalci. Ostuden pogled! Učenci se obračajo 1606 4 | bo in dolgo mu bo branila oteklina med ljudi. Mehke so njegove 1607 5 | darila s svojim "Hamletom", "Othellom", "Romeom in Julijo" in " 1608 15| kraju, kjer uživa zdaj "otium sine dignitate" -- brez 1609 4 | kadar pa mu je dovolj, otresne ga ter gre "ponosno glavo 1610 14| morebiti kateremu čudno, nekako otročje zdelo. A če se stvar malo 1611 9 | je tako primitiven, tako otročji, da bi se ga pač ne nadejal 1612 9 | ne rečem prehudo? -- to otročjo fanfaronado! Ali je naš 1613 2 | kar ponese domov svojim otrokom -- po besedi Goethejevi: 1614 1 | glas, kakor glas iz srečnih otroških let, tudi katerega, ki je 1615 4 | norčevala z njim, poganjala ga z otroško-kričečim glasom zdaj: "lês sebi"! 1616 5 | celo, da si daje šegetati otrple počutke z razuzdanim vedenjem, 1617 1 | mogel naravnost reči brez ovinkov: To je dobro, to slabo; 1618 10| ne narobe! -- ~Kaj dalje ovira lepoglasje, to najbolje 1619 1 | ogledovali od blizu, ko se bodo ozirali od znotraj po nji? Ali se 1620 5 | zméšeni stilizaciji prvega oznanila -- naj ne bodo to slab omen! 1621 5 | boljša je kakor še tako ošabna, napihnjena visoka drama, 1622 2 | in -- dobri volji; večina ožuljene cesarske podobe, ki se jim 1623 11| kolikor je moči, da rime ne padajo vedno v končnice, nega v 1624 4 | strani navzdol; ko vidi padati rumeno listje z drevja, 1625 16| literarne pogovore", da pade morebiti vendar tu ter tam 1626 11| takih in enakih rim, lahko pademo v večjo napako. Ni namreč 1627 4 | po polju zagleda tik pota paglavca, ki se od smeha valja po 1628 15| polne; a potem je šel kakor pajek z muho ter si kupil graščino 1629 4 | kratka, preprosta: ~Eno pak potrebno je: ~skrbi zase, 1630 6 | tragedije, kakor v svetlih palačah, saj človeško srce je vedno 1631 6 | za to ni treba velikanske palače iz rezanega kamna, za to 1632 5 | nizki koči, kakor v svetli palači. Cvet, ali bolje: vrhunec 1633 15| poslopje, veličastno, kamneno palačo! Vse razpade s časom v prah, 1634 5 | izda za pravo umetnost po pametnem, to ni zavrženo, četudi 1635 4 | in sreča po sveti; ~naj pametnik vas in neumnih uči, ~kak' 1636 1 | moralne moči, to je znano vsem pametnim ljudem. Brez spoznanja, 1637 2 | robljene, dišeče rutice zganjen papirček na mizo, vsaka malo, graciozno 1638 1 | zašel! Moja hiša je le iz papirja; veter potegne čez noč in 1639 2 | oni kislo; ta je prijatelj papriki, ki je drug ne more trpeti, 1640 4 | sin pa se približa mrtvi pari, v svojem mirnem veličastvu 1641 6 | dobi. Truda je -- caeteris paribus -- ravno toliko treba, da 1642 15| rodila Homerja in frivolni Pariz nam je ustvaril Offenbacha. 1643 11| glagole z glagoli, a zlasti participije s participiji, kar se pri 1644 11| a zlasti participije s participiji, kar se pri nas vse pregosto 1645 11| a ne brezglasne, zlasti partikule, kakor: "je in se". Kako 1646 11| debelnih rimah, kakor: "rást in past, sád in mlád", zato se je 1647 8 | mano skakáti, ~nastáv in pasti se némaš bati. ~In tako 1648 9 | kakor tistemu Uhlandovemu pastirju v nedeljo dopoldne: "Na 1649 3 | domovine kakor v vseh naših patriotičnih poskočnicah skupaj! -- Tudi 1650 7 | nitent in carmine, non ego paucis offendar macalis!. Ne posnemljimo 1651 4 | bomo, kar imenuje Francoz: "paysage intime", Nemec: "Stimmungslandschaft", 1652 11| klasiki niso tako skrbno pazili na čistoto rim kakor novejši. ~ 1653 9 | hoditi. ~Gospoda nasprotnika peče, da je nemški, slovenstvu 1654 4 | vedré. ~On ne čepi doma za pečjo; kako bi sicer spoznal življenje? ~ 1655 13| sicer praktičnega moža. S pegazom boš slabo oral, celo za 1656 8 | pesnik pri nas daje svojemu pegazu oblast: ~Kar koli moreš 1657 15| postavi nam na note to peklensko simfonijo! ~Na vrsti so 1658 4 | ga da pokusiti; srbelo in peklo ga bo in dolgo mu bo branila 1659 11| pregosto nahaja; "sedéla in péla, lepó in sladkó" itd. Kolikor 1660 4 | čebela. Na žerjavici ležé peli so božjo hvalo mučeniki, 1661 1 | svoje pravice", tako svet peljá... Le roi est mort, vive 1662 5 | da umetnost je moč, ki pelje človeka kakor Orfejeva pesem -- 1663 4 | Klobuček vzamem si s peresom, ~pa mimo tenkih srnic grem; ~ 1664 4 | al vjeti ne morem te, perje imaš. ~Ko moje peruti imela 1665 4 | te, perje imaš. ~Ko moje peruti imela bi ti, ~še dans bi 1666 5 | angleško-zgodovinski. ~Drobno pesmico prijetno zapeti, to še marsikateri 1667 14| nemških planin. Večina teh "pesni" je brez vse poetične vrednosti; 1668 7 | tudi pri velikih liričnih pesnikih; in vse preradi se opiramo 1669 3 | naših, ampak tudi od večine pesnikov vsega sveta, to je njegova 1670 10| pesnik, stvarnik našega pesniškega jezika, obrnil naravnost 1671 12| Slovenske Talije". Zadnjih petero, ki smo jih prejeli pred 1672 13| nikdar sporazumeti; to je "petitio principii". ~Stavi se nam 1673 3 | kakor v vsem, tako tudi v petju, materinih tal. Pesnik se 1674 11| 11 ~"Rime" je imenoval Petrarka svoje pesmi in italijanski 1675 10| ne bil imel za učitelja Petrarke? Velika sreča vsi naši poeziji, 1676 4 | Hefajst, našel si svojega pevca, kakršnega si je želel Aleksander; 1677 4 | podpiramo svoje brate, ki pešajo na poti. Kaj ni to dobro 1678 3 | zmešala prekanjena "koketa" peščico možganov, da se res napoti 1679 7 | življenje. "Primum vivere, dein philosophari", ta znani izrek bi se smel 1680 11| verz mora res do zadnje pičice ves tak biti, kakor smo 1681 4 | sveta, ~ki v zemljo viharno pihlja nam raj. ~Ne brani se je 1682 4 | le rečem: Vino pijmo! ~pijemo ga ves dan. ... ~To se ve, 1683 4 | spoštovan, ~le rečem: Vino pijmo! ~pijemo ga ves dan. ... ~ 1684 15| maščuje njim, kateri mu kri pijo. Če imaš genij Richarda 1685 3 | zajemala nemška lirika in pila novo moč iz narodovega vira 1686 7 | obdeloval, predeloval in pilil, več je v njih skrite umetnosti; 1687 10| pošten trohej, a rabljena za pirihij! Časi je samo treba malo 1688 5 | zdi to, da se je v razpisu pisalcu preveč in nepotrebno omejilo 1689 6 | komedije se ti bodo same pisale. Samo opazovanje je treba, 1690 13| na njivi, a malo mu je do pisanih cvetic po travniku -- še 1691 16| človeku posebno veselje do pisanja buditi, to je lahko umeti. 1692 6 | je človek tak, kakršno je pisanje, kaj čemo misliti? Bog daj, 1693 16| koga pohujševal s svojim pisanjem, Bog me varuj! Posameznik 1694 6 | se pri nas čedalje bolj v pisanju in dejanju neka surovost, 1695 3 | mestece, v tesno, zatohlo pisarnico -- ta pot, kolikokrat že 1696 8 | kakor gre že večina naših pisateljev. Že ko smo ustanavljali " 1697 1 | zadnje mojih "kritičnih pisem". Ti jih imaš, kakor mi 1698 2 | čujte, so tudi lepa, drobna pisemca, zanje pa dvojno hvalo! ~ 1699 2 | gospodom, ki so pripoznali v pismih mojo dobro voljo in me spodbudili 1700 15| zbirajo orli, pravi sveto pismo. Trojanska vojska je rodila 1701 6 | kar naravnost, s čim se pita venomer naše ljudstvo, ki 1702 11| samoglasniki, ki se sicer enako pišejo, a različno izgovarjajo. " 1703 9 | dunajski kliki" namreč, da ne pišemo nič za Dramatično društvo. 1704 8 | pri nas pravilno? Saj ne pišeta dva časnika, v enem časniku 1705 11| daktilično rimo: "čákala, plákala; vrískajo, blískajo". ~Zadnjič 1706 2 | na grmadi stoječemu, že plamen lizati jel bose noge; namreč, 1707 5 | stoji zdaj, bati se je, da planejo skoraj vsi konkurenti nad 1708 14| kulturonoscih iz nemških planin. Večina teh "pesni" je brez 1709 4 | prave dekliške naivnosti in plastične oblike; kaj nimamo slikarja, 1710 4 | Kako živo, kako telesno plastično nam zna staviti svoje podobe, 1711 4 | jezero pod skalni grad; ~tam plavata družno po vodi, ~veslata 1712 2 | resnimi možaki, kakor jasne plavice tu pa tam med pšenico, prikazujejo 1713 4 | težko breme, ki mu je gulilo pleča, ter posluša pesem, ki mu 1714 15| ljudstvo je v tem trenutku plesalo in norelo okrog zlatega 1715 15| boulevardih", po salonih in plesiščih; vsi so enaki ti pobabljeni 1716 14| kateri bi ločil zrnje od plev, popravil in prenaredil, 1717 4 | pograbiti cvetic, zelenja in plevela -- vse nanj -- tako da ni 1718 15| z božjim oljem ne; stare plešaste grešnike, ki ščujejo iz 1719 11| rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg in jók", ker se v 1720 7 | nekoliko sence. "Verum ubi plura nitent in carmine, non ego 1721 15| plesiščih; vsi so enaki ti pobabljeni gizdavci; zgrabi enega, 1722 15| farizejem z obraza, razkrivaj "pobeljene grobe", da bo svetu očitna 1723 8 | enako; slovničar slovničarja pobija. "Kaj mi je, kaj ne verjeti?" ~ 1724 10| spotika v čitanju, kakor bi se pobijal po slabem potu! Svetovati 1725 14| šale, uganke, igre, vse se pobira kakor drage svetinje; največji 1726 2 | pogledom! Marsikateri stisne pobiralcu mimogrede dobrosrčno roko, 1727 6 | drugi vrgli v smeti, to pobiramo mi z veselje , to je naša 1728 14| podvizamo, kmalu ne bo kaj pobirati. ~Naše ljudstvo ima svojstvo, 1729 4 | Aleksander; pa gotovi si se poboljšal, ker te tako lepo poučuje: ~ 1730 13| borzijanec" med njimi, ko je bila pobožna žena izlila dragoceno sladkodišeče 1731 15| pošiljajo poročila svojim pobožnim ženam: Vesêli se, žena, 1732 4 | nama! ~Dva sta hitra, dva počasna, ~dva tečeta, dva ne. ~Pa 1733 5 | hodi človek, da se oddahne, počije, da se poživi po duhomornem 1734 5 | si daje šegetati otrple počutke z razuzdanim vedenjem, z 1735 9 | dajejo boljših iger na dan? Podajte jim boljše izvirne igre 1736 11| najvišje stopnje. ~Tu smo podali našim mladim pesnikom, ki 1737 10| morebiti hvalo vedeli, če jim podam ključ do te skrivnosti. 1738 3 | zaljubljene samomore, morala bi podeliti tej pesmi -- zlato svetinjo. ~ 1739 4 | stran, kakor stol, da je ne podere kočija! Pa kako se je znal 1740 8 | novo, boljše postaviti. Podiranje pa je trudapolno in nehvaležno 1741 12| je dobro. Shakespeare je podlaga vsakemu repertoiru. Naj 1742 4 | ker sta si pesnika sama podobna, sorodna po duhu in vsem 1743 4 | pogledu. Njune pesmi so si podobne, ker sta si pesnika sama 1744 4 | vesele, da povzdigujemo in podpiramo svoje brate, ki pešajo na 1745 12| dramatično društvo, dasi slabo podpirano, pridno napreduje. V kratkem 1746 9 | pripuščajo, da bi ga mogel podpirati, kakor bi želel. Človek 1747 12| obilo duševno in materialno podporo. ~ 1748 8 | književnem jeziku utrjenega podreti, preden se je moglo na njegovo 1749 16| obračale, da se mi bodo podtikali kdaj neblagi nameni, tega 1750 1 | pa pride z natolcevanjem, podtikanjem, črnjenjem; če se bo govorilo 1751 16| opravičenje, a drugim v koristen poduk. G. Levstik ima besedo.~ ~ 1752 14| jih je manj, in če se ne podvizamo, kmalu ne bo kaj pobirati. ~ 1753 3 | kakor bi ne delalo ravno to poeta, da čuti, kar čuti ves svet, 1754 13| prodesse volunt, aut delectare poetae." To ne velja. Praktični 1755 5 | velikan med dramatičnim poeti ne bil dobil darila s svojim " 1756 10| da sme besede, zlasti v poetičnem govoru, nekako svobodno 1757 7 | dan, imeli smo že lep kup poetičnih izdelkov, poslanih nam od 1758 9 | žvižgati, to je morebiti poetično, gotovo pa malo vabljivo 1759 7 | Res je, najprej je treba poetu misli, krepkih, globokih, 1760 4 | življenja puščavi. V svojih poezijah se nam kaže Levstik tako 1761 10| seznani malo z italijansko poezijo -- saj nimamo daleč na Laško! 1762 4 | igrala in norčevala z njim, poganjala ga z otroško-kričečim glasom 1763 13| bralstvo, od deželnega poglavarja do železniškega čuvaja -- 1764 12| dunajskem. ~Pri opereti je godba poglavitna stvar; kdor je ni slišal, 1765 12| svet tako zameril Dobro naj pogledajo in pregledajo igro, katero 1766 2 | ali si ga dobro pogledal? Poglej, kadar imaš čas, razne časnike 1767 5 | igrokaz sploh brez posebnih pogodb, kakor se ravna drugod. 1768 2 | pravi pregovor, ne more pogoditi vsem. Kako bi se moglo terjati 1769 1 | pa nekoliko "pro domo". Pogovarjal se bom s tabo posihmal o 1770 16| navadi. Zadnjič namreč se pogovarjam danes na tem mestu s častitimi 1771 2 | to bodi konec današnjega pogovora, izrekujem srčno zahvalo 1772 9 | pišem. Misli v teh mojih pogovorih so vse moje osebne misli; 1773 9 | nasprotnika, s katerim bi se mogli pogovoriti tako, da bi bilo njim zanimivo 1774 9 | piše v šestem literarnem pogovoru: In torej se je zgodilo, 1775 4 | Kolikor morete v naglosti pograbiti cvetic, zelenja in plevela -- 1776 16| pač ne bode nikdo preveč pogrešal, bo zanaprej g. Levstik, 1777 4 | veseli na drugih, če jo pogrešamo na sebi. ~V nedeljo bilo 1778 11| ije in uje"; bodimo malo pogumnejši in poskusimo časi kako novo, 1779 9 | smel pisati tako, da se pohujšanje ne daje, moram mu to odgovoriti: 1780 16| zveliča po svoje, a da bi koga pohujševal s svojim pisanjem, Bog me 1781 14| tako, da bi se jih mnogo pohujševalo, ako bi trdili mi, da take 1782 9 | malo ne moti, če se kdo pohujšuje. Prepričan sem namreč, da 1783 1 | gostilnah; niso se mu pošiljale pohvalnice in zaupnice. Na tihem, skoraj 1784 3 | že zdihoval pred njim: ~Poiskal rad bi miren kot, ~kjer 1785 16| svojega življenja, sebi v pojasnilo in opravičenje, a drugim 1786 3 | potrebujejo razlaganja in pojasnjevanja. Namen teh vrstic je, izpodbuditi 1787 5 | tam nič pripravnega, pa pojdejo iskat povsod okrog po zgodovinah 1788 1 | bratovska ljubezen? Molčite? -- Pojte, sojeni ste! -- ~"Zvon", 1789 2 | hoče, mraz, "da kamenje poka", in vročino, "da vrana 1790 4 | nasprotnika, da mu udje pokajo. Preganja ga črno sovraštvo, 1791 4 | našem jeziku, to nam je pokazal Levstik v svojem "Umetniku". 1792 9 | zase, brez tuje pomoči mora pokazati tu svojo moč ali slabost; 1793 12| dovolj krvi v sebi, to se pokaže, kadar pride igra na oder! -- ~" 1794 10| lepoglasje, to najbolje pokažejo zgledi. Kako se vam n. pr. 1795 9 | gotovo; a boljše je, da jo pokažemo sami nego naši nasprotniki, 1796 2 | mizo, vsaka malo, graciozno pokima z glavico, a ne pregloboko -- 1797 2 | drugim k daritveni mizi ter pokladajo nanjo svoja darila: ta manjše, 1798 15| bilo treba, roko na srce pokladal ter kričal: Vse za ljudstvo, 1799 12| posebno našim rojakon na srce pokladamo Grillparzerja in G. Freytaga. 1800 4 | vživaje trpite! ~Razgrne poklic se vam solznih ljudi, ~nesreča 1801 14| to delo. A kdor se čuti poklicanega, naj se oglasi, da se mu 1802 15| a potem jim posebej še poklonil najdaljšo in najboljšo svojih 1803 1 | svetišče, kjer kraljuje pokoj po trudu, mir po prepiru, 1804 3 | krepko gibanje! In da sem se, pokoja željan, lotil težavnega 1805 1 | spominjali drugi bralci pokojnega "Glasnika", tako da smem 1806 8 | pride kdaj naš jezik malo k pokoju, moramo, vse nič ne pomaga, 1807 4 | ga ter gre "ponosno glavo pokonci!" svojim potem. On rabi 1808 3 | glas njegov po slovenskih pokrajinah; žive kličem -- ne na boj 1809 15| razpodi smrdeče megle, ki pokrivajo zemljo. Pridi ter strgaj 1810 4 | ima, gorje mu, komur ga da pokusiti; srbelo in peklo ga bo in 1811 6 | mu nazadnje popolnem ne pokvari prirojeni zdravi okus, tako 1812 14| je okus pri nas že tako pokvarjen, pri ljudstu in pri omikanih, 1813 14| narodno zavest in čistilo pokvarjeni okus. ~A druga korist, katero 1814 8 | plitvo orati; zato pojde polagoma tudi on za njim, kakor gre 1815 9 | da se s časom učitelja polasti neka nemarnost, da ne gleda 1816 14| bilo je z njo napojeno, polepšano, poblaženo. Rimljan je prinesel 1817 5 | strani. Vedno prikrivanje in polepšavanje naših slabosti, našega siromaštva -- 1818 4 | sebi. ~V nedeljo bilo je poleti~v prijazni čas po polu dné; ~ 1819 10| baš na njihovo mesto. Vsak polglasnik, ki je sam na mestu polnega 1820 4 | mu je dal cesar prinesti polič vina pa kruha in sira, v‚ 1821 6 | tudi siromaštvo. Čehi in Poljaki posnemajo Angleže, Francoze 1822 3 | goré, ~to tudi ni ravnó poljé; ~to misel le je žalostna~ 1823 6 | hodili po igre na Češko in na Poljsko. Ko bi bile te igre dobre, 1824 15| svetega duha in svete jeze poln, in v roki imeti bič v octu 1825 15| dolgo, da so bile vreče polne; a potem je šel kakor pajek 1826 13| na sebi nepraktična, ne polni ni mošnje ni želodca. Po 1827 14| vsakemu znano, da večja polovica blaga čaka še pridnega nabiralca. 1828 3 | pomočjo domišljije v tuje "položaje". ~"Tedaj pa je bil Jenko 1829 5 | treba. Le to bi jim radi položili na srce, naj si ne mislijo 1830 4 | poleti~v prijazni čas po polu dné; ~na vrtu videl je sedeti~ 1831 9 | Nekaterikrat človek ni vesel kakega pomagača, vendar ga mora trpeti. 1832 1 | oni, ki so mi blagovoljno pomagali pri delu. Tantae molis erat! ~ 1833 3 | bilo z domorodnimi pesmami pomagano naši domovini, ne čutila 1834 13| kaj koristiš, da malo kaj pomagaš pri hiši". Ne more se preveč 1835 3 | od drugih naših poetov. Pomanjkanje rodoljubja se ne more očitati 1836 11| kakor bi jih radi, zaradi pomanjkljive oblike. Nikakor pa nečemo 1837 7 | ta še tako lepa, tam je pomanjkljivost, tam ni čistega uživanja, 1838 2 | dobrosrčno roko, marsikateri mu pomenljivo pomežikne, češ: Le moško 1839 2 | marsikateri mu pomenljivo pomežikne, češ: Le moško naprej, pa 1840 3 | pameten mož pa bi se ji pomilovaje smehljal. ~To pa je dosegel 1841 8 | ko beremo njegove pesmi, pomilujoč reči: ~Tvoje pisarije so 1842 4 | mera; po kratkem boju se mu pomiré nasprotja, strinjaje se 1843 5 | Velika res ni odločena pomoč, saj je tudi majhna dežela, 1844 3 | velevalo srce, ni se silil s pomočjo domišljije v tuje "položaje". ~" 1845 3 | nahajajo redko skupaj, so mu pomogli čez vse napotke in zapreke: ~ 1846 9 | sodišču na Dunaju; to je pomota. Na Dunaju je več sodišč, 1847 4 | da Levstikove pesmi niso ponarejene, da mu gredo naravnost iz 1848 9 | vendar v resnici škodil ponatis mojega spisa? Ljudje, ki 1849 9 | prepovedovati, da naj ne ponatiskuje mojih spisov, bodi mi to 1850 12| kaj, da bi še enkrat ne ponavljali sveta gospodom prestavljavcem, 1851 5 | narodno-zgodovinska drama je krasna reč, ponaša se z njo vsak narod, kateri 1852 5 | pri takih narodih, ki se ponašajo s slavno zgodovino, visoko 1853 2 | morebiti še celo kaj, kar ponese domov svojim otrokom -- 1854 4 | smeha). Sanje sanjal sem ponoči ... ~... Čuj, za nama strašna 1855 4 | dovolj, otresne ga ter gre "ponosno glavo pokonci!" svojim potem. 1856 4 | izrečeno z jokom in smehom, popisano s krvjo in solzami, narisano 1857 4 | vedno pa sladko; in trudni popotnik se ustavi, odloži težko 1858 4 | studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega v življenja 1859 14| bi ločil zrnje od plev, popravil in prenaredil, kar je neogibno 1860 5 | prenarediti. Vendar se da še nekaj popraviti. Ko bi imel "Zvon" kaj veljave 1861 14| posamezne besede. Pojdi domov, poprašuj! Kaj boš slišal? Doma se 1862 1 | pa upanja. Vendar sem se poprijel dela, brez prepričanja; 1863 14| dobrega, veljavnega, ter se poprime novega, kar mu prineseš, 1864 14| da tako rado, tako lahko popusti, kar ima zares dobrega, 1865 14| sebi se umeje, da bi se porabile zbirke, katere že imamo. 1866 5 | časa je malo, dobro se mora porabiti. To seveda, naj bo človek 1867 9 | stran postavi očetu ter poreče: Prav tako velik ni sinek 1868 3 | Jenko subjektiven pesnik" -- poreko naši kritiki, kateri imajo 1869 1 | prijeten, gostoljuben duh, da porekó mimogredoči: Tukaj je dobro 1870 2 | kakor mi pišeš ti in mi poročajo drugi, ni bil ravno sploh 1871 14| srede, tretje konec ali posamezne besede. Pojdi domov, poprašuj! 1872 16| pisanjem, Bog me varuj! Posameznik ne more nič, naj ima še 1873 4 | nahajaš pogostoma misli, posameznosti, ki te spominjajo našega 1874 15| si po ženah, a potem jim posebej še poklonil najdaljšo in 1875 11| take besede, katere imajo poseben pomen, a ne brezglasne, 1876 10| smrtne vojske. Samo to: posebna lepota, to nam pač vsak 1877 12| potrebna v komediji, brez posebnega obraza, osebi, kakršni je 1878 3 | med vsem pesniki! ~Druga posebnost Jenkovih pesmi, s katero 1879 4 | roko, posebno kar ji je bil posekal lipo na dvorišču za toporišče. 1880 1 | Pogovarjal se bom s tabo posihmal o raznih slovstvenih rečeh, 1881 3 | naravnost brez okolišev, brez posiljenih tropov in alegorij. Njegova 1882 3 | vseh naših patriotičnih poskočnicah skupaj! -- Tudi več kakor 1883 14| širijo bolj in bolj tiste poskočnice, tiste "štirivrstnice", 1884 11| bodimo malo pogumnejši in poskusimo časi kako novo, to se ve, 1885 5 | težkega dela? -- Nikakor ne, poskušati je treba. Le to bi jim radi 1886 14| napevi ti don‚ po ušesih, poskušaš jih peti -- zastonj! Te 1887 12| ta igra je njegova prva poskušnja na tem težavnem polju. A 1888 10| ki je bil uganko med svet poslal, on se je smejal. "Zvonovi" 1889 15| onega deželnega in državnega poslanca, kateri je imel nekdaj vsa 1890 5 | možeh, kateri bodo sodili poslane igre (težavno delo!), svetoval 1891 7 | kup poetičnih izdelkov, poslanih nam od vseh strani, in še 1892 15| lenuh! -- ~Glej tam ono poslopje, veličastno, kamneno palačo! 1893 6 | je oboje, vzame naj jo in posloveni, kjer jo dobi. Truda je -- 1894 16| mestu z nekoliko besedami poslovim od svojih potrpežljivih 1895 6 | humorja kakor naše? Opazuj, poslušaj ga in komedije se ti bodo 1896 12| veljavni možje. Toliko pa smo posneli iz teh nasprotnih glasov, 1897 6 | siromaštvo. Čehi in Poljaki posnemajo Angleže, Francoze in posebno 1898 11| pesniki so tudi v tem radi posnemali "očeta nove lirike". Redki 1899 6 | Francoze in posebno Nemce, mi posnemamo pa njih. Ali bi ne bilo 1900 3 | mora sicer paziti nevarnega posnemanja, naj ima še tako lep zgled 1901 10| jezikovne lepote! Zakaj ga ne posnemljemo bolje? ~Da je verz lepoglasen, 1902 7 | paucis offendar macalis!. Ne posnemljimo na velikih možeh pomanjkljivosti, 1903 3 | katere se priporočajo ne v posnemo, le v pouk vsem mladim pesnikom. ~ 1904 11| Vrême in séme, vôda in posóda, vrát in bràt" bile bi slabe 1905 3 | voljo in srce, ~bedakom posoditi~čas mora, glávo in roke! ~ 1906 6 | kake reči sam, gre je na posodo iskat. Začeli smo igre prestavljati. 1907 14| najožji dotiki z ljudstvom, pospeševati to delo. A kdor se čuti 1908 16| osebnosti. ~Da tu nezvest postane svoji nameri, za to se mu 1909 2 | glas; ali, dragi prijatelj, postava je v naravi in v življenju, 1910 5 | razvijati po svojih lastnih postavah, drugih ne pozna. Umetnost 1911 15| ter narisaj nam obraze, postave, prizore, kakršnih ni videti 1912 5 | zaničevanje, do nagega slečena, postavlja pred vse ljudstvo hudobija, 1913 1 | tako lahkega gradiva, ni se postavljala tako lahko; to vem najbolje 1914 1 | volji onim, za katere je postavljena? Saj, da bi jo stavil zase, 1915 11| posebno lastno ime, za rimo postavljeno, nikoli ni brez posebne 1916 3 | malokomu je s cveticami posuta; tudi naš Jenko je nahajal 1917 14| narodu, da ne zvéne in se ne posuši kakor rastlina iz tujih 1918 3 | pošiljal, še preden so se posušile, v "Novice" ali "Glasnik". 1919 15| v hiši so zlatemu teletu posvečeni; vzemi s samo Hogarthovo 1920 1 | nenadoma pretrgano, bilo je vse posvečeno duševnemu, zlasti lepoznanskemu 1921 3 | Jenko svoj dom, da mu je posvetil mnogo pesmi, s tem se ravno 1922 14| svetinje; največji učenjaki so posvetili vse svoje življenje takemu 1923 1 | sveta moja dolžnost, da posvetim nekoliko srčnih besed v 1924 2 | nekoliko oddahne -- duhovni in posvetni možje, učenjaki in prostaki, 1925 9 | zadnje besede, in sicer se ne posvetujem prej z nikomer, kaj in kako 1926 4 | adjutantom po polju zagleda tik pota paglavca, ki se od smeha 1927 1 | je le iz papirja; veter potegne čez noč in prazno je zjutraj 1928 4 | vredno, da se človek preveč poteza zanj in srce svoje navezuje 1929 3 | da jemo o božiču medene potice, in dihurji, kune in druge 1930 10| pesmih, kakor "rozin" v dobri potici. Slaba primera, prevelika 1931 3 | mora vsak pesnik krvav pot potiti? Kdo bi ti bil povrnil prestane 1932 4 | kovač, ki imaš obraz in nos potlačen, ki s kladivom v babo režiš -- 1933 9 | naši nasprotniki, ki nas potlej tem neusmiljene zasmehujejo, 1934 2 | da so res pridobljene s potnimi rokami; zdaj nepretrgana 1935 4 | zelenja, cvetja, šumljajočih potokov in ptičjega žvrgolenja, 1936 4 | al ve lahko neskrbno~v potoku si igrate, ~ker v hladni 1937 15| mazane, najbolj pa z ljudskim potom, samo z božjim oljem ne; 1938 13| tebe ravno treba? "Čemu ta potrata?" Tako so nevoljno mrmrali " 1939 9 | življenje -- zdrav človeštvu in potreben je duševni boj, koristen 1940 3 | izbranih in ubranih barv potrebuje naš pesnik v svojih "Obrazih" 1941 3 | Dovolj! Jenkove pesmi ne potrebujejo razlaganja in pojasnjevanja. 1942 16| besedami poslovim od svojih potrpežljivih bralcev. ~Malo sem vendar 1943 4 | ženska je slaba stvar? ~Potrpi nje sitnosti blagodušen; ~ 1944 13| znanstvu, eno literaturi ter en poučen in kratkočasen list prostemu 1945 13| ljudstvu, kar ga more prijetno poučevati, blažiti in povzdigovati? 1946 8 | odgovori, če ga skušamo poučiti: ~Ne uči ti mene, ljubi 1947 9 | Upal sem, da bom slišal kaj poučljivega ali morda celo kaj veselega 1948 9 | bi bilo njim zanimivo in poučljivo, a niti nam ne tako neprijazno! ~ 1949 4 | poboljšal, ker te tako lepo poučuje: ~Nikoli še nisi po svetu 1950 13| hiši". Ne more se preveč poudariti, da to stališče je čisto 1951 9 | Gospod nasprotnik posebno poudarja in ponavlja, da je "Zvon" 1952 12| težavnem polju. A kaj posebno poudarjamo, kar se nam zdi veliko vredno, 1953 3 | jasne; kar čuti, to nam poveduje pesnik naravnost brez okolišev, 1954 2 | kakor sem jih jaz, pa mi povej, kateri ima tako lep, tako 1955 6 | premagala skušnjava, da povemo kaj, kar nam že dolgo srce 1956 5 | slovenske ali obče slovanske povestnice ali pa iz vsakdanjega slovenskega 1957 9 | smešno! Katera mati dete v povoju na stran postavi očetu ter 1958 3 | pot potiti? Kdo bi ti bil povrnil prestane bolečine, kdo bi 1959 8 | z narodom so bili samo v površni dotiki, zato niso vedeli, 1960 14| žalostno -- a vendar je plitvo, površno; namesto globokega, krepkega 1961 5 | pretresala srce, pa vendar povzdigovala, zbujala mu "strah in milovanje 1962 4 | vsaj delajmo se vesele, da povzdigujemo in podpiramo svoje brate, 1963 4 | stani, da Levstika preveč povzigujemo, da mu trosimo preveč cvetic 1964 15| taka ta naša zgodovina! ~Ne pozabi mi tudi naše "jeunesse dorée", 1965 1 | let, tudi katerega, ki je pozabil svojo mater, da se vrne 1966 12| Grillparzerja in G. Freytaga. Pozabiti se ne sme genialna Calderonova 1967 2 | slab; toda, prijatelj, ne pozabiva modrih Solonovih besed, 1968 1 | zaupnice. Na tihem, skoraj pozabljen je delal v daljnem, najbolj 1969 2 | bati! Nekateri pa ga tudi pozdravi s prijazno, izpodbudljivo 1970 4 | ptice ... ~In bratje, o pozemskih takih nebesih, ~ki vredna 1971 4 | zopet mlajše, bolj zeleno; pozimi mu srce ogreva misel na 1972 15| jeunesse dorée", zlate ali pozlačene mladine; ne bode ti je treba 1973 9 | prebivajo pod eno streho, ali ne poznajo natanko kakor mi sami našega 1974 8 | volje nego moči. Jezika niso poznali; z narodom so bili samo 1975 9 | Resnica pride na dan prej ali pozneje gotovo; a boljše je, da 1976 5 | se vendar enkrat -- "boje pozno, ko nikoli" -- zapuščene, 1977 3 | in koval pesmi, da bi jih pošiljal, še preden so se posušile, 1978 1 | in gostilnah; niso se mu pošiljale pohvalnice in zaupnice. 1979 15| dežniki od hiše do hiše; a poštenja je med njimi -- ne med židi, 1980 3 | vsak grižljaj mu preseda, ~požirek vsak mu zagrení. ~Gorje, 1981 12| tu pa tam kakega sladkega požirka. Vedno je dobre volje, vedno 1982 5 | se oddahne, počije, da se poživi po duhomornem dnevnem trudu, 1983 4 | zdrav studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, hirajočega v 1984 15| palačo! Vse razpade s časom v prah, ta hiša ostane, to je pravo 1985 13| kakor slišimo, da je premalo praktičen. Ali gospôda moja, umeteljnost, 1986 13| borzijanec in kar je sicer praktičnega moža. S pegazom boš slabo 1987 15| a ne z bičem, na svojem pravem mestu so tu, nikdo nima 1988 16| se mu bode še enkrat, ko pravica premaga, hvala vedela, če 1989 9 | slovenski dramatiki". Po pravici moram reči, da tudi meni 1990 3 | Mar je soncu, ali sije pravičnim ali krivičnim; ali gleda 1991 8 | po suhoparnih slovniških pravilih; marsikak pesnik pri nas 1992 8 | dobro! Ali kaj pa je pri nas pravilno? Saj ne pišeta dva časnika, 1993 9 | Erzeugnisse?" -- Ko bi, pravim, kdo tako pisal, risum teneatis, 1994 2 | Brate, ali pa tudi veš, kaj praviš? Ali si meril, preden si 1995 10| poetična igrača; četrti: prazne fraze! Nikdo ni prišel pravemu 1996 6 | jedra, da ni sama zbirka praznih, puhlih šal za otroke in 1997 6 | veselje , to je naša hrana v praznik! -- Gledišče bi moralo biti 1998 5 | da si preganja dolg čas s praznimi šalami in neslanimi burkami, 1999 11| okrog divjám, ~prijat'lji prašajo me: Kám? ~Prašajte raj' 2000 15| iz dolgega časa, da bolje prebavljajo, narod na narod, da se koljejo