| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
2001 4 | kdo pač bi na revni zemlji prebil? ~Ko trtica nam bi srca 2002 12| življenje, a tudi naj pridno prebira dobre komedijepisce, in 2003 9 | Ljudje, ki z nami vred prebivajo pod eno streho, ali ne poznajo 2004 1 | umetno razmerjena? Bo li prebival v nji prijeten, gostoljuben 2005 7 | srepo, kakor bi hotel zemljo prebosti. In ne pozabimo dalje, da 2006 5 | izobražen na vse strani, naj je prebral in predelal vse dramatike 2007 9 | zakrohotajo na vse grlo, ko prečitajo to -- kako bi pač dejal, 2008 7 | čuditi in ne moremo se mu prečuditi, da je njegovih pesmi oblika ( 2009 3 | ki jih sodijo, dva velika predala: v enega devajo subjektivne, 2010 6 | dobro naj pregleda igro, predan jo izvoli, ali je sama na 2011 5 | strani, naj je prebral in predelal vse dramatike in estetike, 2012 7 | tem bolj jih je obdeloval, predeloval in pilil, več je v njih 2013 5 | nepotrebno omejilo polje: "predmeta obeh iger se morata vzeti 2014 12| tehniki sijajen zgled. Njihovi predmeti so iz življenja; žal, da 2015 9 | društvu pošiljajo, to jaz predobro vem. Jaz sem samo svetoval 2016 4 | misel, če je nam pa ne znaš predočiti v primerni, lepi podobi! 2017 16| zanaprej g. Levstik, ki je predolgo molčal, nam pripovedoval 2018 13| v njem. Kdo bi bil tako predrzen, da bi skušal vsem ustreči! ~ 2019 7 | velika napaka. Nismo tako predrzni, da bi si kaj takega upali; 2020 12| Ljubljani. Došla so nam o predstavi razna poročila, ki se nikakor 2021 12| mora biti igra, preden se predstavlja. Hamlet, Lear, Macbeth, 2022 12| se ta velikan še ne more predstavljati v našem gledišču; saj upamo 2023 16| šteje v častno dolžnost, preganjanemu biti zadnje pribežališče. ~" 2024 10| delati grdoglasne. Večjo preglavico imajo že Francozi s svojim 2025 12| zameril Dobro naj pogledajo in pregledajo igro, katero hočejo prestavljati. 2026 12| toda morala bi se malo pregledati. Celo Fausta imamo, a zakopan 2027 14| A če se stvar malo tanje pregleduje, vidi se kmalu, da ima to 2028 11| participiji, kar se pri nas vse pregosto nahaja; "sedéla in péla, 2029 2 | a vendar, kakor že pravi pregovor, ne more pogoditi vsem. 2030 14| pripovedke, vraže, navade, pregovore, šale, uganke, igre, vse 2031 15| vidimo šele, da smo se pregrešili proti galanteriji. Končujemo, 2032 11| vendar malo odjenjati in taki pregreški spregledati pesniku, ako 2033 12| Križa se pred njegovim pregrešnim čeljustanjem, vendar se 2034 12| mlado in veselo, vse je pregrešno, še smejati se ni prav. 2035 9 | bi pač dejal, da ne rečem prehudo? -- to otročjo fanfaronado! 2036 12| Zadnjih petero, ki smo jih prejeli pred nekimi dnevi, obsega 2037 7 | od vseh strani, in še jih prejemljemo dan na dan. Zlasti mladina 2038 1 | smem zopet začeti, kjer sem prejenjal? ~"Glasnika" ni več, naslednik 2039 14| na polju, na njivi, pri preji, pri teriški jami! Kako 2040 11| Naglo si je pridobila zopet prejšnjo oblast. Zdaj kraljuje brez 2041 3 | mladeniču, kateremu je zmešala prekanjena "koketa" peščico možganov, 2042 5 | srce, naj si ne mislijo prelahke te naloge, preden se je 2043 4 | sicer bi ponatisnili vso to prelepo pesem! Levstiku je slovenščina 2044 3 | ti bil le hvalo vedel za prelite solze? ~Dovolj! Jenkove 2045 16| bode še enkrat, ko pravica premaga, hvala vedela, če nas vse 2046 6 | kraju, sicer bi nas morda premagala skušnjava, da povemo kaj, 2047 13| rede -- to je dandanašnji "premagano stališče". "Aut prodesse 2048 2 | volji, le zdi se jim malo -- premajhen; ko bi bil vsaj tolik kakor 2049 9 | Dunaju oglasi za razpisane "premije". To je njihova skrb. A 2050 6 | izvirnega spisati, naj dobro premisli naprej, kaj bo prestavljal; 2051 4 | spoštuje; ~nikoli še niso dobro premislil, ~kako sveti zakon se dopolnjuje. ~ 2052 9 | zdravilo. Če stvar dobro premislim in natanko presodim, komu 2053 14| poetične vrednosti; mnoge, le premnoge so take, da jih človek ne 2054 10| neko posebno, morebiti premočno antipatijo, je -- apostrof! 2055 9 | beseda -- ne, skušnjava me ne premore -- saj o takih stvareh ni 2056 5 | obrne kak krajcar njenega premoženja. Ali kar se izda za pravo 2057 2 | ta manjše, oni večje, po premoženju in -- dobri volji; večina 2058 14| zrnje od plev, popravil in prenaredil, kar je neogibno potrebno, 2059 1 | zdela morda temu ali onemu prenizka, preozka, preskromna. Ali 2060 4 | tega, če se kako kaj ne preonegavi? Sina mi je ubil, lej!" ~" 2061 1 | temu ali onemu prenizka, preozka, preskromna. Ali kaj pa 2062 4 | spet sonce, rože cvetejo, ~prepevajo ptice ... ~In bratje, o 2063 1 | pogled po naši domovini. Prepir, sovraštvo, psovanje in 2064 10| ključ do te skrivnosti. Prepirali smo se nekdaj o naši poeziji. 2065 1 | kraljuje pokoj po trudu, mir po prepiru, ljubezen po sovraštvu; 2066 4 | jo prestavi v barve? Kar prepisovati od črte do črte! Kaj pa 2067 11| gledati tudi, da drobnih ni prepolno, sicer pa mora človeka prirojeni 2068 9 | trpeti. Jaz ne morem nikomur prepovedovati, da naj ne ponatiskuje mojih 2069 7 | človeku obleka, tega se prepričamo najbolje, če vzamemo lepo 2070 2 | do zdaj -- slabo vreme; prepričani naj bodo, da njihovi darovi 2071 16| drugim svoje misli, svoje prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča 2072 1 | svoji volji, pisal po svojem prepričanju, kjer bi mogel naravnost 2073 9 | bile pri nas nekaj časa prepustile edinemu "Zvonu". Nekako 2074 8 | gob! ~Res, da tak mož nam prerad odgovori, če ga skušamo 2075 7 | liričnih pesnikih; in vse preradi se opiramo nanje, govoreč: 2076 2 | prikazujejo se -- in ne preredko -- lepe ženske podobe, gospodične 2077 3 | gospod; ~naj križem svet preroma, ~saj vendar tujec je povsod. ~ 2078 14| kakor rastlina iz tujih tal presajena. V zgled nam bodita tu samo 2079 3 | žive dni; ~vsak grižljaj mu preseda, ~požirek vsak mu zagrení. ~ 2080 1 | vrnivši se iz "babilonskega preseljevanja". ~Pa kam sem zašel! Moja 2081 11| da "v mlado zagazi, kedór preskrbno ogiblje se blata". Če se 2082 1 | onemu prenizka, preozka, preskromna. Ali kaj pa bo, ko jo bodo 2083 2 | nepretrgana vrsta, zdaj malo presledka, da si človek nekoliko oddahne -- 2084 9 | dobro premislim in natanko presodim, komu in kako je vendar 2085 5 | svetoval bi jim, naj pri presojevanju gledajo prvič, drugič in 2086 3 | potiti? Kdo bi ti bil povrnil prestane bolečine, kdo bi ti bil 2087 6 | izbiralo. Do zdaj je pa pri nas prestavil vsak, kar mu je ravno prišlo 2088 10| odnaša glas? ~Zakaj smo prestavili besede v drugem verzu, to 2089 10| Časi je samo treba malo prestaviti besede in vse je bolje. ~ 2090 6 | slaba igra kakor dobra. Prestavljajmo torej rajši dobre. To je 2091 6 | premisli naprej, kaj bo prestavljal; dobro naj pregleda igro, 2092 12| ponavljali sveta gospodom prestavljavcem, če se nam je tudi naš prvi 2093 12| ne more biti bolj; gospod prestavljavec se je skrbno ogibal besed 2094 12| upamo boljših časov, in prestavljena mora biti igra, preden se 2095 12| eno večjo in dve manjši prestavljeni in dve opereti. ~Prva izvirna 2096 14| naj bode omeniti, kako so prestvarili nemško liriko s tem, da 2097 4 | skusi pač si kaj po sveti, ~pretehta srečo vse zemljé; ~navaja 2098 4 | srcé; ~zamišljeno v dneve pretekle, ~na lice usíplje solzé? -- ~ 2099 1 | časa, in ne mirnega časa je preteklo, kar si bral, mladi prijatelj, 2100 6 | nepotrebno zdi, da bi jih pretresal, prijetno bi tako ne bilo. 2101 5 | in veseljem; katera mu bo pretresala srce, pa vendar povzdigovala, 2102 6 | lopi je mogoče gledalcem pretresati ali povzdigovati srca. V 2103 1 | pred kratkim tako nenadoma pretrgano, bilo je vse posvečeno duševnemu, 2104 16| mi je. Naj bo! Tudi to se pretrpi, kakor toliko drugega. A 2105 13| prej in izkušnja nas ni preučila. Živo sicer smo uverjeni 2106 10| dobri potici. Slaba primera, prevelika čast temu neprijetnemu gostu! 2107 13| a nikakor ne smeš jemati prevelikega brašna s sabo na pot. Z 2108 16| učile, ne preveč upati, ne previsoko sezati s svojimi željami. 2109 8 | naših dnevih se vrši velik prevrat v jeziku. Možje namreč, 2110 13| razmere, katerih človek ne sme prezirati. Naš narod je majhen, njegove 2111 7 | katero bi človek čisto prezrl v dolgi epični pesmi ali 2112 4 | kdor ne hodi naravnost za Prešernom, pa nima veljave; zraven 2113 10| more misliti, da bi bili Prešernovi verzi taki, ako bi ne bil 2114 3 | močnejša? ~Bridka žalost me prešine, ~ko se spomnim domovine, ~ 2115 1 | Kakor bi ne mogle dolgo preživeti svojega najlubšega sina " 2116 16| preganjanemu biti zadnje pribežališče. ~"Zvon" se je ogibal do 2117 15| škoda je, da je na hrbtu pribite ne nosi. In ti delajo "obče 2118 4 | nosnice. Človekov sin pa se približa mrtvi pari, v svojem mirnem 2119 2 | več pomoči kakor sem je pričakoval. Lepo jih je videti, kako 2120 2 | kaplje. Videti je, da se pričakuje veliko, ali bo pa moči ustreči 2121 12| hišo ter se trudi za njen prid posebno, če mu njen gospodar 2122 12| misli brez skrbi rabiti. Kam pridemo z večnim čiščenjem? Saj 2123 4 | je mož stare korenine. Ko pridere po cesti kočija, zgrabi 2124 9 | vsaj zgodilo kakor tistemu pridigarju v puščavi: Si hi tacuissent, 2125 9 | ali vsaj odgovora. Ribam pridigovati kakor sv. Anton in morda 2126 11| napovedali. Zastonj! Naglo si je pridobila zopet prejšnjo oblast. Zdaj 2127 14| takemu nabiranju in s tem si pridobili slavo in hvalo narodovo. 2128 5 | dar, katerega si ne more pridobiti z največjim trudom -- biti 2129 2 | ki se jim vidi, da so res pridobljene s potnimi rokami; zdaj nepretrgana 2130 14| štirivrstnice", ki nam prihajajo po voznikih, vojakih in 2131 15| ostane, to je pravo svetišče prihodnosti. Baš so zbrani v nji oni, 2132 11| brez mirú okrog divjám, ~prijat'lji prašajo me: Kám? ~Prašajte 2133 4 | njegove roke, ko objema prijatelja, trde pa in koščene, ko 2134 7 | dokler je čas, naše mlade prijatelje, da hodijo po napačni poti, 2135 2 | izpred oči, kakor v sanjah prijazna prikazen! Pa to bi človeka 2136 4 | melodični tok čutov: ~Oj ribice prijazne, ~kako v vodici hladni~veselo 2137 4 | nedeljo bilo je poleti~v prijazni čas po polu dné; ~na vrtu 2138 4 | njo in gotovo bi jo bil prijel za drago svileno krilo ter 2139 13| bil prvi kriv, da smo se prijeli tega težavnega posla. Nihče 2140 1 | razmerjena? Bo li prebival v nji prijeten, gostoljuben duh, da porekó 2141 2 | plavice tu pa tam med pšenico, prikazujejo se -- in ne preredko -- 2142 12| Klobuk" se je dajal "za priklado" tudi v dvornem gledišču 2143 4 | tedaj za njima~ostajalca prikrevsata. ~Naložé zdaj nama~(Bog 2144 1 | biti. Kam vodi vzreja, ki prikriva mladini resnico, ki ji ne 2145 9 | nesreča, da smo jo tako dolgo prikrivali drugim in sebi samim. Ni 2146 9 | torej čudo, če tako dolgo prikrivana, mnogo koga v oči bode, 2147 5 | priložnosti, na vse strani. Vedno prikrivanje in polepšavanje naših slabosti, 2148 14| milim" -- in druge te vrste, prikupile so se tudi izobraženim tako, 2149 3 | Jenkovih pesmi, s katero se nam prikuplja, je ta, da so naravne, preproste, 2150 2 | če najde le eno, ki se mu prilega, pa naj si te obilneje privošči; 2151 4 | Kaj pa ta? ~Dve utvi sta prileteli~v jezero pod skalni grad; ~ 2152 12| Neža -- kdo je ni že videl, priletne molitvarice, kateri je brez 2153 7 | umetniško orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, 2154 14| 14 ~Zdaj šele nam je prilika dana, izreči željo, ki nam 2155 1 | A ne govoriva dalje v prilikah in podobah. Bil je čas, 2156 11| enake besede: imena z imeni, priloge s prilogi, glagole z glagoli, 2157 11| imena z imeni, priloge s prilogi, glagole z glagoli, a zlasti 2158 10| rozin" v dobri potici. Slaba primera, prevelika čast temu neprijetnemu 2159 16| Ta napis morebiti ni prav primeren temu, kar mislim danes tu 2160 10| Goethejevi verzi, če jih primerjamo s Schillerjevimi! In kdo 2161 4 | nam pa ne znaš predočiti v primerni, lepi podobi! Tehnika še 2162 9 | naredi!" Tak govor je tako primitiven, tako otročji, da bi se 2163 7 | mu jih mora življenje. "Primum vivere, dein philosophari", 2164 13| listu. Najprej "Zvon" ne prinaša prologov, ker smo uverjeni, 2165 2 | Izrekujejo se želje, naj bi prinašal "Zvon" tudi znanstvene spise; 2166 13| sporazumeti; to je "petitio principii". ~Stavi se nam od nekod 2167 15| mahati najprej -- "ab Jove principium" -- najvišje, maziljene 2168 14| se poprime novega, kar mu prineseš, zlasti če je tuje, naj 2169 4 | mizi, ko mu je dal cesar prinesti polič vina pa kruha in sira, 2170 5 | siromaštva -- kam nas je pripeljalo? Ne slepimo je torej, sebe 2171 7 | lastnosti barv, katere so mu pripomoček, da utelesi svoje ideje, 2172 10| pesmi pisati čisto brez tega pripomočka, temu imamo sijajni zgled, 2173 9 | izkopljemo iz njega in si pripomoremo s časom do višjega blagostanja. 2174 3 | njegove podobe, katere se priporočajo ne v posnemo, le v pouk 2175 5 | katerim je izročila in priporočila slovenska dežela svoj blagor, 2176 14| narodnih pesmi in tudi nekoliko pripovedk, a vendar je vsakemu znano, 2177 16| je predolgo molčal, nam pripovedoval nekoliko dogodkov iz svojega 2178 2 | posebno tistim gospodom, ki so pripoznali v pismih mojo dobro voljo 2179 1 | Kdor tega ne spoznava in pripoznava, s tem ni da bi govoril. 2180 13| uglajeni cesti ni posebno pripraven, a nikakor ne smeš jemati 2181 5 | se je loté, dobro naj se pripravljajo; učiti, vaditi se je treba, 2182 16| take izkušnje niso ravno pripravne človeku posebno veselje 2183 5 | bralcev; če ne najdejo tam nič pripravnega, pa pojdejo iskat povsod 2184 14| neogibno potrebno, in potem v pripravni obliki na svetlo dal. Samo 2185 6 | treba iger. Od kod pa dobiti pripravnih? Za zgodovinske nam manjka 2186 5 | iskati moža, da mu spiše pripravno igro za njegove muzikalne 2187 9 | neki ostanek tiste naše prirojene bojazljivosti in tesnoprsnosti. 2188 3 | zagrení. ~Gorje, kdor zatajiti~prisiljen voljo in srce, ~bedakom 2189 11| njimi , kar se jim zdi. Prisiljeni smo pisati o teh stvareh, 2190 1 | razložil že v "Vabilu". Tukaj pristavljam le še toliko. "Zvon" ne 2191 10| samoglasnik iz besede; rajši ga pritakne, kjer ga zahteva lepoglasje 2192 15| spodi naravo, nazaj ti zopet priteče. Take so, kakršne so bile 2193 10| lepota, to nam pač vsak pritegne, apostrofi niso, a smrtni 2194 9 | ob cesti zida, ne sme se pritoževati, če mimogredoči delajo opazke 2195 10| in zato smo se je nekako privadili. Ta grdoba, do katere imam, 2196 9 | Vse nič nam ne pomaga, privaditi se je treba javnosti. Javnost 2197 11| da ne sme biti za lase privlečena. Posebno bi priporočali 2198 2 | prilega, pa naj si te obilneje privošči; ko bi pa bil kdo tako izbirčen, 2199 13| Dvomno se nam zdi vse drugo prizadevanje. ~ 2200 13| težavnega posla. Nihče ne priznava z večjim veseljem, kolike 2201 15| narisaj nam obraze, postave, prizore, kakršnih ni videti drugje, 2202 10| so gledali ljudje, ko so prišle te "pesmi" na svetlobo. 2203 2 | Hvalo jim vsem, kateri so prišli, in tudi tistim, ki so obljubili 2204 11| čistim rimam se tudi ne prištevajo tiste, v katerih se ujemata 2205 9 | ko je njegovo blago; da prodaja vse za dobro, kar mu pride 2206 15| državne može", ki kupujejo in prodajajo ljudstva in dežele kakor 2207 15| hrama gospodovega kupce in prodajalce. Hiša mojega očeta je hiša 2208 9 | vedno samo eden pravico prodajati svoje misli, drugi jih pa 2209 13| premagano stališče". "Aut prodesse volunt, aut delectare poetae." 2210 13| Najprej "Zvon" ne prinaša prologov, ker smo uverjeni, da samo 2211 2 | eleganten meščan, za njim prost kmet z malo okornimi nogami, 2212 5 | umetnosti. Umetnost mora biti prosta na vse strani, da se more 2213 2 | posvetni možje, učenjaki in prostaki, učitelji z učenci, tu eleganten 2214 5 | bolje, ko bi se bilo na prosto voljo dalo vsakemu, kak 2215 2 | Drugega ne manjka kakor prostora. Pa naj se poveča list! -- 2216 10| staviti. Koliko je vredna taka prostost, čutijo najbolj francoski 2217 5 | če hoče tako rekoč enkrat prostovoljno služiti kaki ideji, tem 2218 12| izvrstno izpeljani. Pavle je prototip veselega, lahkoživega vinskega 2219 7 | vzamemo lepo pesem, pa ji damo prozaično obliko. Ravno tiste misli, 2220 4 | Krpanom. Kar je naših boljših prozaikov, vse je šlo za njim; saj 2221 4 | sila) zgodovino slovenske proze, on se bo moral ustaviti, 2222 8 | slovnici pravilen kakor v prozi, to se umeje samo ob sebi. 2223 4 | potem naprej in ločevati prozo pred Krpanom in za Krpanom. 2224 7 | ožjem pomenu; o jeziku, prozodiji, verzih in rimah. Bog daj, 2225 1 | V svoji hiši! Komu bi se prsi ne širile pri teh besedah! 2226 3 | zbudilo marsikateri a! in o! v prsih okrogloličnih vaških krasotic, 2227 9 | res piše naš nasprotnik. Prsti človeka srbé, humoristična 2228 15| Sinaj zapovedi z božjim prstom v kamen pisane; a izvoljeno 2229 5 | kakor neki eden tistih naših prvakov, umetnosti v eno vrsto s -- 2230 10| jezika, obrnil naravnost k prvemu, čistemu viru jezikovne 2231 3 | mogel misliti tedaj, da ena prvih dolžnosti novega "Zvona" 2232 3 | plango ~Ko mi je prišla prvikrat misel izdajati "Zvon", kako 2233 10| ne sme biti trd. To je prvo. Trdost izvira največ iz 2234 1 | domovini. Prepir, sovraštvo, psovanje in obrekovanje vsevprek! 2235 4 | vendar vse res bi bilo; ~ptič leta nad nami, on vidi ljudi, ~ 2236 4 | rože cvetejo, ~prepevajo ptice ... ~In bratje, o pozemskih 2237 4 | šumljajočih potokov in ptičjega žvrgolenja, polna življenja 2238 9 | odgovoriti: Glavna stvar je v publicistiki, da je pisalec do dobrega 2239 6 | ni sama zbirka praznih, puhlih šal za otroke in kuharice? 2240 14| tuje, naj bo slabo, prazno, puhlo, samo da je novo. Kake lepe 2241 4 | opravljal; dosti dolgo je pulil slovniške korenine -- ko 2242 14| prazna sentimentalnost ali pusta šaljivost; a poezije boš 2243 9 | jim kratimo prostor s tako pustimi stvarmi! Kaj hočemo, ker 2244 7 | vsak resnični umotvor. ~Pustimo to druge umetnosti na stran, 2245 4 | boste! ~Ne ubija si glave s pusto špekulacijo, z nerodovitnimi 2246 2 | jasne plavice tu pa tam med pšenico, prikazujejo se -- in ne 2247 3 | kakor subjektivnost, ergo -- quod erat demonstrandum! Kakor 2248 15| hrane? Aristofan, Juvenal, Rabelais in Swift je niso imeli toliko 2249 10| daktiličnih merah, da se ne rabijo dolgi zlogi za kratke,, 2250 12| po naši misli brez skrbi rabiti. Kam pridemo z večnim čiščenjem? 2251 10| celi" pošten trohej, a rabljena za pirihij! Časi je samo 2252 15| in službeniki; za vsako rabo so, še za kaj poštenega; 2253 11| Posebno ostri sodniki, pravi Radamanti, pa celo ne pripuščajo takih 2254 3 | ljub'co imel. ~Ta je našim Radamantom nemoralna! Ali so ljudje 2255 14| pravega rodoljuba, da tako rado, tako lahko popusti, kar 2256 4 | viharni vrzite; ~ne bodi vas radosti, solze ne strah, ~iščite, 2257 1 | navdušujejo in pač tudi radujejo sinovi ene matere, združeni 2258 5 | kakor Orfejeva pesem -- z rahlo, pa mogočno silo do prave 2259 11| raj' oblak nebá, ~prašajte raji val morjá, ~kadàr mogočni 2260 13| Stavi se nam od nekod rajni "Glasnik" v zgled, katerega 2261 1 | je kmalu za njim. Bil je rajnki Janežič mož, kakršnih nam 2262 9 | kakor sv. Anton in morda rakom žvižgati, to je morebiti 2263 10| vendar čita: ~Sercá celi rane skeleče. ~Tu je beseda: " 2264 9 | velika dobrota; ako časi malo rani, nosi tudi v sebi zdravilo. 2265 11| debelnih rimah, kakor: "rást in past, sád in mlád", zato 2266 4 | iskati. Čebela pije med iz rastlin, kača pa strup. Srečen, 2267 14| zvéne in se ne posuši kakor rastlina iz tujih tal presajena. 2268 4 | mi vreden? -- Kaj vi ne ravnate enako s svojimi? Kolikor 2269 8 | genialnemu pesniku ni treba ravnati po suhoparnih slovniških 2270 3 | oblak izza goré, ~to tudi ni ravnó poljé; ~to misel le je žalostna~ 2271 1 | Ali se jim bo zdela prav razdeljene, umetno razmerjena? Bo li 2272 15| zapovedi božje ob tla, da se razdrobe na sto koscev. Prišel naj 2273 9 | gospod nasprotnik, da ta list razglaša samo moje misli, ne ravna 2274 4 | iščite, vživaje trpite! ~Razgrne poklic se vam solznih ljudi, ~ 2275 4 | kladivom v babo režiš -- razkoračen", ti drgaoceni sajasti Hefajst, 2276 5 | moralo biti; kjer se nam razkriva čednost, krepost in vsi 2277 15| krinko farizejem z obraza, razkrivaj "pobeljene grobe", da bo 2278 3 | Jenkove pesmi ne potrebujejo razlaganja in pojasnjevanja. Namen 2279 12| nam ne pripušča obširneje razlagati svoje mnenje. Samo toliko: ~ 2280 3 | sem upal, da se bo krepko razlegal prvi glas njegov po slovenskih 2281 14| novo. Kake lepe pesmi so se razlegale pri nas še za naših dni 2282 12| o igri sami smo slišali različne sodbe; hvalili so jo nam 2283 11| se sicer enako pišejo, a različno izgovarjajo. "Vrême in séme, 2284 11| skoraj kakor ô. Ker se pa ta razloček v izgovoru ne dela povsod -- 2285 11| se nam zdi, jako imeniten razlog. ~Prerado namreč se zgodi, 2286 1 | glas bo imel "Zvon", to sem razložil že v "Vabilu". Tukaj pristavljam 2287 6 | sebi kaj vredna ali našim razmeram primerna. In torej se je 2288 13| ali pri nas so posebne razmere, katerih človek ne sme prezirati. 2289 10| samoglasniki prijetno, v pravi razmeri vrsté s soglasniki, kar 2290 1 | prav razdeljene, umetno razmerjena? Bo li prebival v nji prijeten, 2291 12| Došla so nam o predstavi razna poročila, ki se nikakor 2292 2 | Poglej, kadar imaš čas, razne časnike vseh jezikov, kakor 2293 1 | se bom s tabo posihmal o raznih slovstvenih rečeh, kakor 2294 15| veličastno, kamneno palačo! Vse razpade s časom v prah, ta hiša 2295 5 | je; temu ni več pomagati; razpisa ni moč prenarediti. Vendar 2296 5 | se nam zdi to, da se je razpisalo darilo za libretto in skladbo 2297 9 | znancev na Dunaju oglasi za razpisane "premije". To je njihova 2298 15| dela, pridi kakor vihar ter razpodi smrdeče megle, ki pokrivajo 2299 9 | mu pride ravno na vrsto. ~Razprave o literarnih stvareh so 2300 9 | neumne? Kdor hoče resno razpravo z "Zvonom", naj mu ne pride 2301 3 | pomlad po grobovih~cvetje razsipava. ~V joku svojo zgubo~človek 2302 7 | napačnega načela, tega ne moremo razsoditi. Veliko zaslugo bi imel, 2303 14| dijaki, ki so ob tem času raztreseni po vseh krajih naše domovine, 2304 8 | ljubi moj brat! ~Kdor ima razum, dam zna se vêsti, ~kdor 2305 5 | šegetati otrple počutke z razuzdanim vedenjem, z umazanim govorjenjem! ~ 2306 2 | kdo tako izbirčen, tako razvajen, da bi mu nič ne dišalo, 2307 2 | srce, ki pri nas ni ravno razvajeno s takim pogledom: med krepkimi 2308 13| zakrito. Ni koristiti ni razveseljevati noče pravi pesnik. Kaj pa 2309 2 | izpodbudljivo besedo. Kar pa najbolj razveseljuje oko in srce, ki pri nas 2310 5 | treba, da se na tej podlagi razvija dramatika sama, posebno 2311 5 | na vse strani, da se more razvijati po svojih lastnih postavah, 2312 7 | če se ti srečno in zdravo razvijejo, potem se nam ni bati, da 2313 4 | najde ugodnih tal, ne bo se razvilo, rodilo ne bo sadu toliko 2314 16| ki je toliko storil za razvoj slovenskega jezika, slovenske 2315 13| misel pri nas vse premalo razširjena. Umeteljnost se ne zaničuje; 2316 6 | dolgo srce teži, in s tem razžalimo koga nehote. Samo toliko: 2317 12| življenju opazovano in zvesto realistično načrtano. Teh dveh podob 2318 1 | posihmal o raznih slovstvenih rečeh, kakor bo čas nanašal, v 2319 9 | der Kritikus (to sem jaz) recht haben, wenn er sagt, dass 2320 15| expellas furca, tamen usque recurret." Z burklami spodi naravo, 2321 13| kako se živina in čebele rede -- to je dandanašnji "premagano 2322 9 | samo glej, da ga dobro rediš, potem bomo videli. Ako 2323 5 | Lepa reč je le prerada tudi redka reč, težka reč. Izvrstnih 2324 11| posnemali "očeta nove lirike". Redki so v italijanski poeziji 2325 12| dovolj moči in življenja, rekli bi, dovolj krvi v sebi, 2326 15| Heraklej, ki je napeljal reko v zastarani gnoj. O Heraklej, 2327 2 | poveča list! -- Izborno! acu rem tetigisti, tudi od drugod 2328 12| Shakespeare je podlaga vsakemu repertoiru. Naj se nam ne odgovarja, 2329 2 | oblaki ima gotovo mnogovrsten repertorij: dež in točo, sneg in slano, 2330 13| gleda kmet zelje, korenje in repo na njivi, a malo mu je do 2331 6 | ne oblike za žaloigre, za resne igre in vesele. Kje je ljudstvo, 2332 15| pridi, maščevalec pravice, resnice, poštenosti in pameti. Pridi, 2333 4 | stani; stara, navadna, a resnična beseda! Garrick, sloveči 2334 7 | veselja, katero nam zbuja vsak resnični umotvor. ~Pustimo to druge 2335 5 | kjer se človeku kaže v resničnih, živih podobah življenje, 2336 4 | učil iz Goetheje, to je resnično in dobro; saj si je izbral 2337 2 | drobne, goste stopinjice; med resnimi možaki, kakor jasne plavice 2338 13| on jih je zavrnil s sveto resnostjo! ~Mnogo jih je pri nas, 2339 4 | življenje žalostno, polno rev in trpljenja, ne vredno, 2340 4 | dobil, ~čeprav siromak in revež bi bil, ~pod tremi gradovi 2341 4 | cvetela, ~kdo pač bi na revni zemlji prebil? ~Ko trtica 2342 6 | treba velikanske palače iz rezanega kamna, za to ni treba krasnih 2343 4 | da se sme pač imenovati rešeno vprašanje, dognana resnica. 2344 4 | potlačen, ki s kladivom v babo režiš -- razkoračen", ti drgaoceni 2345 9 | ugovora ali vsaj odgovora. Ribam pridigovati kakor sv. Anton 2346 4 | melodični tok čutov: ~Oj ribice prijazne, ~kako v vodici 2347 2 | na sinjem nebu, jasnem ko ribje oko, in ima umazanosive 2348 15| kri pijo. Če imaš genij Richarda Wagnerja, postavi nam na 2349 15| obrnil zdaj? "Embarras de richesse!" -- Zgrabi tam onega deželnega 2350 11| punctum." ~Popolnem čistim rimam se tudi ne prištevajo tiste, 2351 10| lepoglasen. Kako so stari Grki in Rimljani gledali na lepoto svojih 2352 15| vzemi s samo Hogarthovo risalo ter narisaj nam obraze, 2353 4 | vsaka beseda podoba, pa ta ritem! Težko se združujemo, a 2354 13| praktični" učenci, ne samo rjavi "borzijanec" med njimi, 2355 10| delati, a tudi zelo okorne in robate. Treba je pesniku nekoliko 2356 6 | kakor je videti, da surovo, robato, neotesano -- to je domače, 2357 2 | vsaki zdrsne izpod umetno robljene, dišeče rutice zganjen papirček 2358 11| se pa rimati "jéz in lés, ród in plót, okróg in jók", 2359 4 | hodi, in glej, rožice se mu rodevajo pod nogami! ~"Žalostno je 2360 15| nima že več moči, da bi rodil iz sebe takega moža. Nepoštenost, 2361 4 | ugodnih tal, ne bo se razvilo, rodilo ne bo sadu toliko in takega, 2362 3 | naših poetov. Pomanjkanje rodoljubja se ne more očitati nobenemu. 2363 6 | zapeljalo marsikaterega neko rodoljubje, da so hodili po igre na 2364 16| Kako se ravna z najboljšim rodoljubom, z možem, ki je toliko storil 2365 1 | Žalosten je vsakemu pravemu rodoljubu, ki je zraven tudi ljudoljub, 2366 5 | po zgodovinah slovanskih rodov. Bog daj, da tudi najdejo 2367 16| tu ter tam kako zrno na rodovitno zemljo. Ali je bilo to upanje 2368 10| kaj se zglaša? kliče te rog? ~Kdo bi tu prve tri besede 2369 12| dramatikov posebno našim rojakon na srce pokladamo Grillparzerja 2370 5 | biti mora umetnik, pesnik, rojen dramatik. Bog nam jih daj 2371 9 | možem, ki imajo to stvar v rokah, očitati, da ne igrajo in 2372 2 | res pridobljene s potnimi rokami; zdaj nepretrgana vrsta, 2373 7 | genialnosti, ni kar tako iz rokava iztresal svojih neumrjočih 2374 4 | da one samé nam ur'jo roké, ~da one samé nam gláve 2375 15| in svete jeze poln, in v roki imeti bič v octu ali hudičevem 2376 13| in umeteljnosti, vsakemu rokodelstvu po več listov. Mi bi morali 2377 5 | Hamletom", "Othellom", "Romeom in Julijo" in "Julijem Cezarjem", 2378 12| komična žila. Tudi Gašperju in Rotiji ni kaj očitati. Mirko in 2379 12| Druga izvirna igra je "Roza", o kateri ne moremo tako 2380 10| polno po pesmih, kakor "rozin" v dobri potici. Slaba primera, 2381 4 | morja zjutraj~spet sonce, rože cvetejo, ~prepevajo ptice ... ~ 2382 4 | Po trnju hodi, in glej, rožice se mu rodevajo pod nogami! ~" 2383 4 | navzdol; ko vidi padati rumeno listje z drevja, tolaži 2384 2 | umetno robljene, dišeče rutice zganjen papirček na mizo, 2385 11| rimah, kakor: "rást in past, sád in mlád", zato se je človek 2386 9 | jaz) recht haben, wenn er sagt, dass der dramatische Verein 2387 4 | razkoračen", ti drgaoceni sajasti Hefajst, našel si svojega 2388 15| Zvezdah" in "boulevardih", po salonih in plesiščih; vsi so enaki 2389 5 | zapuščene, zanemarjene samice: slovenske dramatike. Velika 2390 9 | die Bühnenproducte nicht sammt und sonders Meisterwerke 2391 10| je sam na mestu polnega samoglasnika, mora se mu umakniti, kadar 2392 10| naravno, ker sem prijatelj samoglasnikom, a on s‚da baš na njihovo 2393 11| ujemata soglasnika pred samoglasnikoma, n. pr. "hudoba in grdoba, 2394 10| skoraj več apostrofov nego samoglasnikov, drug zavrne, da se jih 2395 11| ker ima prvi o drugačen, samoglasniku u podoben glas, a drugi 2396 3 | delovati zopet zaljubljene samomore, morala bi podeliti tej 2397 9 | živeti in veljati ali ne. Samotrštvo je kvarno, kakor v materialnem, 2398 2 | izgine izpred oči, kakor v sanjah prijazna prikazen! Pa to 2399 4 | valjal od smeha). Sanje sanjal sem ponoči ... ~... Čuj, 2400 4 | reč, ~Ljubezen je prava sapica sveta, ~ki v zemljo viharno 2401 12| Emile Augier in Victorien Sardou tudi Nemcem in pač vsemu 2402 15| najdaljšo in najboljšo svojih satir! Ko bi ti videl naše ženstvo! 2403 9 | stvareh ni prijetno pisati satire, ker človeka bolj srce boli, 2404 11| vidi najbolj v komičnih ali satiričnih pesmih, kjer posebno lastno 2405 9 | naše siromaštvo. "Gnôthi sautón!" Spoznavaj samega sebe. 2406 1 | tej pa je treba kazati sčasoma svet, kakršen je, in pa 2407 3 | tuje -- ali pa nobenih! Schiller in Prešeren sta jim subjektivna; 2408 12| lahko čakajo nekoliko časa. Schillerja imamo že precej. Goethe 2409 10| verzi, če jih primerjamo s Schillerjevimi! In kdo si more misliti, 2410 9 | svojim; boriti se mu je s seboj. A tudi narobe sme se reči: 2411 3 | vzdrami pesnika, kateri je sedel kakor Ahilej pri šotorih 2412 11| nas vse pregosto nahaja; "sedéla in péla, lepó in sladkó" 2413 4 | polu dné; ~na vrtu videl je sedeti~mladenič deklice lepé. -- ~ 2414 11| nebésa in telésa", ali pa "sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~ 2415 3 | francoski pesnik, kateri nam sega v srce in ki ga tudi imajo 2416 9 | takole: "Es mag allerdings sein, dass die slovenische Bühnenliteratur 2417 13| obliki učiti, kako se orje in seje, kako se živina in čebele 2418 4 | nima v oblasti. Najboljše seme, če ne najde ugodnih tal, 2419 11| različno izgovarjajo. "Vrême in séme, vôda in posóda, vrát in 2420 7 | tam sme biti tudi nekoliko sence. "Verum ubi plura nitent 2421 7 | kadar hoče svariti luč ali senco, človeško lice ali zvezdovito 2422 13| neprijetne so mu, ker mu seno kaz‚. ~Mi smo uverjeni, 2423 14| krepkega čuta širi se prazna sentimentalnost ali pusta šaljivost; a poezije 2424 4 | ki vredna so dana biti~serafom v dom in svetnikom, ~ne 2425 10| tako, kar se vendar čita: ~Sercá celi rane skeleče. ~Tu je 2426 12| Besede v "Tičniku" in "Serežanu" niso niti mrzle niti gorke, 2427 8 | Slovnica, kakor logika, sestra njena, res je suha, dolgočasna 2428 15| bi moral biti dolg, da bi sezal od Gibraltarja do Urala. 2429 16| preveč upati, ne previsoko sezati s svojimi željami. A da 2430 5 | mojster Goethe? ~V človeško sezi polno le življenje, ~in 2431 10| vsakemu pesniku, naj se seznani malo z italijansko poezijo -- 2432 4 | konja, s katerega izplašeni sfrfrajo črni obiskovalci. Ostuden 2433 12| samo vredno, kar je dobro. Shakespeare je podlaga vsakemu repertoiru. 2434 5 | zgodovinska. Še celo izmed Shakespearovih dram ne stoje v prvi vrsti 2435 9 | ihres Genres sind; dass sich darunter manches befindet, 2436 1 | podobi, ne bo klical na "sicilijanske večernice" in "bartolomejske 2437 10| tega pripomočka, temu imamo sijajni zgled, kakršnega nima nobena 2438 15| žena, ter hvali najvišjega, sijajno zmago nam je podaril. ~Potem 2439 3 | kožuhovino. Mar je soncu, ali sije pravičnim ali krivičnim; 2440 3 | je velevalo srce, ni se silil s pomočjo domišljije v tuje " 2441 5 | služiti kaki ideji, tem bolj, siliti pa se nikdar ne sme. Tako 2442 13| ni igrača; da ima v sebi silno izobraževalno moč; da jo 2443 5 | pesem -- z rahlo, pa mogočno silo do prave omike. ~Drugim 2444 15| nam na note to peklensko simfonijo! ~Na vrsti so zdaj časnikarji, 2445 15| svojemu ljudstvu z gore Sinaj zapovedi z božjim prstom 2446 9 | Meisterwerke ihres Genres sind; dass sich darunter manches 2447 15| kjer uživa zdaj "otium sine dignitate" -- brez časti 2448 9 | poreče: Prav tako velik ni sinek kakor ti, a mnogo ne manjka. 2449 2 | strelo; ima žareče sonce na sinjem nebu, jasnem ko ribje oko, 2450 1 | navdušujejo in pač tudi radujejo sinovi ene matere, združeni v ljubezni 2451 15| Prišel naj bi nam mož, sinu človekovemu podoben, ki 2452 4 | prinesti polič vina pa kruha in sira, v‚del bi se bil vesti tudi 2453 4 | po všeči dobil, ~čeprav siromak in revež bi bil, ~pod tremi 2454 6 | hoče torej bogatiti naše siromaško dramatično slovstvo, pa 2455 5 | polepšavanje naših slabosti, našega siromaštva -- kam nas je pripeljalo? 2456 13| se časni ni ogniti tega sitnega posla. Tako se tudi nam 2457 10| Rajši bi ga primerjal s sitno muho, ki človeka nadleguje 2458 4 | slaba stvar? ~Potrpi nje sitnosti blagodušen; ~mirúj, ne obrezaj 2459 4 | na široko: ~Ko se očaki sivi~za mizo vsedajo, ~začnejo 2460 8 | Kar koli moreš z mano skakáti, ~nastáv in pasti se némaš 2461 4 | bele ne dam. -- ~Po veji skakljal je ptiček vesel, ~pa deklici 2462 4 | sta prileteli~v jezero pod skalni grad; ~tam plavata družno 2463 10| vendar čita: ~Sercá celi rane skeleče. ~Tu je beseda: "celi" pošten 2464 10| verzu: ~Kar vaš mi govor skerbno veleva. ~Tu so prve tri 2465 5 | razpisalo darilo za libretto in skladbo ob enem času. Skladatelj 2466 4 | korenjak! ~Napačno pa bi bilo sklepati iz tega, da Levstik v svojih 2467 11| skoraj v vsaki pesmi. Ne sklicujmo se tu na Prešerna. Pomislimo, 2468 7 | posnema Napoleona, če hodi sključeno, drži roke na hrbtu pa gleda 2469 4 | kristalni hlad. ~Jaz gledam skoz okno dve utvi, ~in v meni 2470 4 | grenka jed, za to so že skrbeli naši -- mecenati! Naj se 2471 7 | in pilil, več je v njih skrite umetnosti; in da nam ne 2472 4 | igrate, ~ker v hladni vodi skritih~vas sončece ne najde, ~srca 2473 1 | privabi -- in to je tista moja skrivna želja, znani, domači "Zvonov" 2474 12| čeljustanjem, vendar se ji na skrivnem nasmehuje zarjavelo srce. 2475 1 | izobraženemu človeku. -- ~Še eno skrivno željo imam, katero mi je 2476 4 | sicer spoznal življenje? ~On skusi pač si kaj po sveti, ~pretehta 2477 1 | daje nikdar priložnosti, da skuša sama ločevati dobro od slabega 2478 13| bil tako predrzen, da bi skušal vsem ustreči! ~A očitno 2479 8 | nam prerad odgovori, če ga skušamo poučiti: ~Ne uči ti mene, 2480 12| imela! Življenje ji je polno skušnjav, katerim se je težko ustavljati; 2481 1 | skuša sama ločevati dobro od slabega in tako krepča svoje moralne 2482 10| kakor bi se pobijal po slabem potu! Svetovati bi bilo 2483 9 | pokazati tu svojo moč ali slabost; ima li pravico živeti in 2484 4 | korenine -- ko bi bile vsaj "sladke koreninice", pa so bile 2485 12| oponaša tu pa tam kakega sladkega požirka. Vedno je dobre 2486 4 | ukleniti okroglolični devi v sladki jarem, da bi se igrala in 2487 11| sedéla in péla, lepó in sladkó" itd. Kolikor se more, naj 2488 13| pobožna žena izlila dragoceno sladkodišeče mazilo ljubljenemu učeniku 2489 6 | nemogoča ne. V nizkih kočah, s slamo kritih, se vrše tragedije, 2490 2 | repertorij: dež in točo, sneg in slano, grom in strelo; ima žareče 2491 1 | in pisalo o njem; niso ga slavili in kadili mu po časnikih, 2492 5 | narodih, ki se ponašajo s slavno zgodovino, visoko omiko, 2493 5 | v zaničevanje, do nagega slečena, postavlja pred vse ljudstvo 2494 2 | sme upati, da si izbere sleherni gost kaj za svoje grlo, 2495 4 | plastične oblike; kaj nimamo slikarja, da nam jo prestavi v barve? 2496 4 | imena! Kar svetujemo tu slikarju, to je storil po svoje že 2497 12| podobe. Tudi o igri sami smo slišali različne sodbe; hvalili 2498 4 | Iz vsega, kar vidi in sliši, pije med, dela pesmi, iz 2499 1 | zopet v njeno naročje! -- ~Sloga imenuje se zvon,~mir naj 2500 5 | povsod okrog po zgodovinah slovanskih rodov. Bog daj, da tudi 2501 14| koristnejše nego vsi "naučni slovarji". Tako izbrano, očiščeno