| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
2502 3 | Tudi več kakor v njegovem slovečem "Naprej"? -- Tudi! In ta 2503 4 | resnična beseda! Garrick, sloveči angleški igralec, se je 2504 4 | vrstic pa je, spodbujati Slovence, naj bero Levstikove pesmi; 2505 12| ne svetujemo, da naj se slovenijo. Ali učiti se je veliko 2506 9 | allerdings sein, dass die slovenische Bühnenliteratur noch nicht 2507 3 | razlegal prvi glas njegov po slovenskih pokrajinah; žive kličem -- 2508 5 | življenja" -- Najbolje torej: slovensko-zgodovinska drama! Lepa narodno-zgodovinska 2509 4 | prelepo pesem! Levstiku je slovenščina voljno odprla vse svoje 2510 8 | mora korenito znati staro slovenščino in druga narečja slovanska, 2511 8 | vaša vodila mu zapovedó. ~Slovnica, kakor logika, sestra njena, 2512 8 | časniku dva pisatelja enako; slovničar slovničarja pobija. "Kaj 2513 8 | pisatelja enako; slovničar slovničarja pobija. "Kaj mi je, kaj 2514 8 | govoriti; da mora biti po slovnici pravilen kakor v prozi, 2515 4 | opravljal; dosti dolgo je pulil slovniške korenine -- ko bi bile vsaj " 2516 8 | treba ravnati po suhoparnih slovniških pravilih; marsikak pesnik 2517 4 | nam že tako godi), kako slovo jemlje od cesarja, to mora 2518 9 | boj, koristen tudi boj na slovstvenem polju. Stoječa, lena voda 2519 1 | s tabo posihmal o raznih slovstvenih rečeh, kakor bo čas nanašal, 2520 16| Vse gre nanj, v tem so vsi složni. To sem izkusil sam, to 2521 10| pesniku nekoliko muzikalnega sluha. Meni se zdi, da se pri 2522 4 | lice, da komaj čuti, le sluti temno, žalostno. Ali takih 2523 15| spravil na njihove vredne služabnike "državne može", ki kupujejo 2524 15| časnikarji, pravi komisonarji in službeniki; za vsako rabo so, še za 2525 13| je gospa, ki nikomur ne služi, niti najvišjemu gospodu 2526 3 | mladenič, ki si je kruha služil v tuji deželi; gotovo je 2527 5 | rekoč enkrat prostovoljno služiti kaki ideji, tem bolj, siliti 2528 4 | privabi solzo v oko, zdaj smehljaj na usta. ~Ali ni tak človek 2529 3 | mož pa bi se ji pomilovaje smehljal. ~To pa je dosegel Jenko 2530 4 | tolikokrat izrečeno z jokom in smehom, popisano s krvjo in solzami, 2531 9 | naši sovražniki brez tega smejali dovolj. Kdor tako piše, 2532 9 | ta sili ljudi, da se nam smejejo. Nekaj pa moramo vendar 2533 4 | pesnik za nas, da se mi -- smejemo. ~Kaj ni naš dobrotnik? 2534 5 | in lirike, tako da bi se smela imenovati dramatika neka 2535 12| konstrukcij, katere bi se smele po naši misli brez skrbi 2536 11| zanj -- mislimo, da bi se smelo tu vendar malo odjenjati 2537 1 | pokojnega "Glasnika", tako da smem zopet začeti, kjer sem prejenjal? ~" 2538 7 | se nam je poslalo; vendar smemo reči, da smo že do zdaj 2539 13| pripraven, a nikakor ne smeš jemati prevelikega brašna 2540 7 | edino dela velike može. Smešen bi bil, kdor bi mislil, 2541 5 | posnemati; kjer se šiba, kar je smešnega, biča, kar je napačnega, 2542 15| licemerstvo, ničemurnost, smešnost, ne trepetajte, vaš je svet, 2543 15| kakor vihar ter razpodi smrdeče megle, ki pokrivajo zemljo. 2544 14| društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije. Kar pojo dekleta, 2545 10| apostrofom ne bomo napovedovali smrtne vojske. Samo to: posebna 2546 10| pritegne, apostrofi niso, a smrtni greh tudi ne. Ogibljimo 2547 2 | repertorij: dež in točo, sneg in slano, grom in strelo; 2548 3 | imajo za vse pesnike, ki jih sodijo, dva velika predala: v enega 2549 13| tega stališča naj bi se sodil "Zvon". ~Očita se našemu 2550 5 | veljave pri možeh, kateri bodo sodili poslane igre (težavno delo!), 2551 9 | pomota. Na Dunaju je več sodišč, tudi najvišje sodišče ( 2552 9 | spisu o nekem literarnem sodišču na Dunaju; to je pomota. 2553 5 | tribunal, prava ljudska sodnija, po kateri ni apelacije. ~ 2554 4 | dvigni ga, odpri mu vrata~in sodnik naj bo srcé. ~To je človek, 2555 11| soglasnika. Posebno ostri sodniki, pravi Radamanti, pa celo 2556 11| najde milosti pri ostrem sodniku). Kdor se more ogibati obeh 2557 6 | spisati tudi dobro igro brez Sofokleja, Aristofana, brez Calderona, 2558 10| nekaka vojska napovedala soglasnikom. Če pojde tako dalje, dobodemo 2559 10| izvira največ iz nakopičenih soglasnikov. Samoglasnik je duša besedi; 2560 1 | ljubezen? Molčite? -- Pojte, sojeni ste! -- ~"Zvon", da govorim 2561 9 | der dramatische Verein als solcher noch lange nicht Anspruch 2562 2 | prijatelj, ne pozabiva modrih Solonovih besed, katerih resnico je 2563 4 | smehom, popisano s krvjo in solzami, narisano s humorjem in 2564 4 | pretekle, ~na lice usíplje solzé? -- ~Kdor nič ne čuti pri 2565 4 | Razgrne poklic se vam solznih ljudi, ~nesreča in sreča 2566 4 | srce, ki mu zdaj privabi solzo v oko, zdaj smehljaj na 2567 4 | hladni vodi skritih~vas sončece ne najde, ~srca vam ne uname, ~ 2568 3 | drago kožuhovino. Mar je soncu, ali sije pravičnim ali 2569 9 | Bühnenproducte nicht sammt und sonders Meisterwerke ihres Genres 2570 11| Slabe bi bile n. pr. v sonetu rime: "ála, áva, áje, ače", 2571 4 | si pesnika sama podobna, sorodna po duhu in vsem notranjem 2572 4 | Janezom, kakor s svojim sosedom: "No, vi ste še zmerom lepo 2573 1 | po prepiru, ljubezen po sovraštvu; kjer se od vseh strani 2574 9 | da je nemški, slovenstvu sovražen list prinesel moj spis o " 2575 9 | Boriti se je človeku s sovražno mu naravo, z bližnjim svojim; 2576 10| lepoto spada še neka čudna spaka, ki pogostoma straši po 2577 9 | poštenosti, namreč: če se še kdaj speča z "Zvonom", resnico naj 2578 9 | resnici škodil ponatis mojega spisa? Ljudje, ki z nami vred 2579 13| samo z dobrimi izvirnimi spisi se v resnici bogati slovstvo. 2580 5 | šele iskati moža, da mu spiše pripravno igro za njegove 2581 2 | dobrovoljno pomisli; če je pa splošna volja naročnikov, da se 2582 8 | slovanska narečja, imeli niso splošne jezikoslovske izobraženosti. 2583 2 | pismih mojo dobro voljo in me spodbudili z marsikatero dobro besedo; 2584 4 | namen teh vrstic pa je, spodbujati Slovence, naj bero Levstikove 2585 15| usque recurret." Z burklami spodi naravo, nazaj ti zopet priteče. 2586 15| čast gre! Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši in boljši 2587 8 | upamo, da ta želja se nam bo spolnjevala bolj in bolj od dne do dne. ~ 2588 1 | srčnih besed v hvaležen spomin možu, katerega življenje, 2589 4 | misli, posameznosti, ki te spominjajo našega pesnika, ravno tisto 2590 1 | ali se jih bodo pa tudi spominjali drugi bralci pokojnega " 2591 14| nežne, zares poetične! Spominjaš se jih, njih napevi ti don‚ 2592 5 | slovenska dežela svoj blagor, spomnili so se vendar enkrat -- " 2593 3 | žalost me prešine, ~ko se spomnim domovine, ~vsemu svetu nepoznane, ~ 2594 13| pač ne bomo mogli nikdar sporazumeti; to je "petitio principii". ~ 2595 13| bi rad dal svoj list v "sposobnejše roke", in on je bil prvi 2596 14| naj bi se izročilo možu, sposobnemu temu težavnemu delu, kateri 2597 10| kaj pomaga, ko se človek spotika v čitanju, kakor bi se pobijal 2598 7 | niso naši očaki nikakor spotikali. Kak jezik ima n. pr. naš 2599 14| nas do zdaj vse premalo spoznala. Slovstvo, kakor vsa omika, 2600 1 | vsem pametnim ljudem. Brez spoznanja, brez prepričanja ni morale. ~ 2601 13| ustreči! ~A očitno moramo spoznati, da nas mnogokrat misel 2602 1 | ni morale. ~Kdor tega ne spoznava in pripoznava, s tem ni 2603 9 | siromaštvo. "Gnôthi sautón!" Spoznavaj samega sebe. Ta je prva 2604 1 | od vseh strani zbirajo, spoznavajo in navdušujejo in pač tudi 2605 9 | zasmehovati, ako vidijo, da spoznavamo svoje siromaštvo, in da 2606 4 | tovaršiji, ~moj glas je spoštovan, ~le rečem: Vino pijmo! ~ 2607 3 | svetu nepoznane, ~od nikogar spoštovane. ~V tej pesmi je več ljubezni 2608 4 | bil, ~ne veš zakaj se žena spoštuje; ~nikoli še niso dobro premislil, ~ 2609 15| je podaril. ~Potem bi se spravil na njihove vredne služabnike " 2610 12| njen gospodar časi malo kaj spregleda in mu ne oponaša tu pa tam 2611 11| odjenjati in taki pregreški spregledati pesniku, ako se sicer pošteno 2612 13| se tudi nam potrebno zdi, spregovoriti nekoliko besedi o našem 2613 15| spreminja, kako luna na nebu, sprememba je vendar samo vnanja. " 2614 6 | torej rajši dobre. To je sramota, recimo kar naravnost, s 2615 9 | Kdor tako piše, ta nam sramoto dela pred svetom, ta sili 2616 12| dveh podob bi se ne bilo sramovati najboljšemu pisatelju. Tu 2617 9 | nasprotnik. Prsti človeka srbé, humoristična žila mu ne 2618 4 | mu, komur ga da pokusiti; srbelo in peklo ga bo in dolgo 2619 2 | sploh neprijeten ušesom in srcem. Ali to veselje ni čisto 2620 3 | Donavi ohladit si v nji srčne bolečine -- pokaži mu ta 2621 1 | dolžnost, da posvetim nekoliko srčnih besed v hvaležen spomin 2622 2 | današnjega pogovora, izrekujem srčno zahvalo posebno tistim gospodom, 2623 9 | dramatični, meriti z drugimi, srečnejšimi narodi? Kaj takega od nas 2624 3 | življenja, človeškega srca. Srečni Jenko! Čemu tudi? Res bi 2625 1 | Zvonov" glas, kakor glas iz srečnih otroških let, tudi katerega, 2626 4 | kaj po sveti, ~pretehta srečo vse zemljé; ~navaja ga veselje 2627 14| druge veš kako strofo iz srede, tretje konec ali posamezne 2628 3 | misel le je žalostna~na sredi srca mojega. ~Da je ljubil 2629 13| literarnemu delovanju je potreba središča, kjer se zbirajo in vadijo 2630 7 | da bi bil ta list neko središče literarnega življenja. Z 2631 7 | drži roke na hrbtu pa gleda srepo, kakor bi hotel zemljo prebosti. 2632 4 | peresom, ~pa mimo tenkih srnic grem; ~da z ljubeznivim 2633 13| naenkrat doseza. S tega stališča naj bi se sodil "Zvon". ~ 2634 10| besede slab daktil; bolje bi stalo: kar mi vaš govor itd. ~ 2635 1 | tega mi ne pripušča moje stanje. O prvem pogledu, tega se 2636 13| železniškega čuvaja -- vsi stanovi se nahajajo v njem. Kdo 2637 11| narodni pesmi navadna. Vendar starim ni bila tako potrebna kakor 2638 8 | ne, mora korenito znati staro slovenščino in druga narečja 2639 9 | govoriš? Otrok je otrok! Za to starost je dovolj velik; samo glej, 2640 9 | estetičnih stvareh, ta mora biti stavbar, kipar, slikar, skladatelj 2641 1 | misel tukaj na Dunaju, kjer stavijo in zidajo vse vprek, kakor 2642 1 | postavljena? Saj, da bi jo stavil zase, tega mi ne pripušča 2643 9 | nicht auf der höchsten Stufe steht; dass die Bühnenproducte 2644 9 | storilo enkrat, samo če zinem, stereotipno zavrne: "Kdo pa si? Kaj 2645 5 | opotikali tu ob čudno zméšeni stilizaciji prvega oznanila -- naj ne 2646 4 | paysage intime", Nemec: "Stimmungslandschaft", do zdaj nimamo ne reči 2647 2 | bistrim pogledom! Marsikateri stisne pobiralcu mimogrede dobrosrčno 2648 5 | izmed Shakespearovih dram ne stoje v prvi vrsti njegove narodno-zgodovinske. 2649 9 | boj na slovstvenem polju. Stoječa, lena voda se le prerada 2650 2 | šele, ko mu je na grmadi stoječemu, že plamen lizati jel bose 2651 5 | ravna drugod. Kakor reč stoji zdaj, bati se je, da planejo 2652 9 | dopoldne: "Na širnem polju sam stojim!" ko se ni tako dolgo časa 2653 4 | s ceste na stran, kakor stol, da je ne podere kočija! 2654 1 | je dobro biti, tu noter stopimo, tu ostanimo? ~A ne govoriva 2655 2 | moškimi koraki, drobne, goste stopinjice; med resnimi možaki, kakor 2656 11| oblika dovršena do najvišje stopnje. ~Tu smo podali našim mladim 2657 11| nekoliko "dobrih svetov"; naj store z njimi , kar se jim zdi. 2658 3 | ta pot, kolikokrat že storjena, a vendar še ne uglajena, 2659 5 | katera ga bo zibala med strahom in upom, med žalostjo in 2660 1 | naši?, slišim vpiti na obeh straneh. Na kateri strani pa je 2661 4 | igralec, se je znal neki z eno stranjo svojega obraza jokati, z 2662 16| storiti? Kaj hočemo reči stranki, katera tako preganja, tako 2663 5 | milovanje ter čistila mu strasti" -- táko delo ustvariti 2664 10| nesrečno sem že zgubil, ~sem s strastjo večo zdaj na nji spet ljubil. ~ 2665 10| čudna spaka, ki pogostoma straši po naših pesmih, in zato 2666 4 | Njemu nima življenje nič strašnega. Po trnju hodi, in glej, 2667 14| pravimo, a dolgo ne bo čakala. Strašno hitro ginejo pri nas lepe 2668 10| se ne da odgnati. Muh ne strelja pameten človek. Tudi apostrofom 2669 2 | sneg in slano, grom in strelo; ima žareče sonce na sinjem 2670 3 | marsikomu bolj zgrabila in stresla srce; a kaj mora vsak pesnik 2671 15| pokrivajo zemljo. Pridi ter strgaj krinko farizejem z obraza, 2672 7 | sebi; a kjer se oblika ne strinja in zlaga v lepi harmoniji 2673 4 | se mu pomiré nasprotja, strinjaje se v lepo, blagodejno harmonijo. ~ 2674 11| samoglasniki v besedi popolnem strinjajo s samoglasniki druge besede 2675 14| začetek, druge veš kako strofo iz srede, tretje konec ali 2676 4 | med iz rastlin, kača pa strup. Srečen, kdor je ustvarjen 2677 4 | pravimo, a tudi nekoliko strupa, kar ga je treba za brambo; 2678 4 | brambo; kaj nima tudi čebela strupenega orožja. Ne dražite ga torej; 2679 4 | poezija je bister, zdrav studenec, ki ohlaja in poživlja popotnika, 2680 9 | noch nicht auf der höchsten Stufe steht; dass die Bühnenproducte 2681 15| trdijo modrijani, v vesoljni stvaritvi. Nič se ne godi brez vzroka, 2682 9 | kratimo prostor s tako pustimi stvarmi! Kaj hočemo, ker nam sreča 2683 4 | blagor mu, kdor je zadobil od stvarnika tako moč. Njemu nima življenje 2684 6 | kakor pravi Buffon: Le style c'est l'homme, če je človek 2685 3 | predala: v enega devajo subjektivne, v drugega objektivne. -- 2686 3 | v drugega objektivne. -- Subjektivni nam poje lastne čute, objektivni 2687 3 | Objektivnost pa je boljša kakor subjektivnost, ergo -- quod erat demonstrandum! 2688 8 | pesniku ni treba ravnati po suhoparnih slovniških pravilih; marsikak 2689 11| bodo preveč enolične. Ne sukajmo se vedno med: "ile in ale, 2690 2 | življenju, da dva vatla sukna, bodisi debelo ali tanko, 2691 2 | volji kupcem, govoré naj -- suknja je dovolj. ~Zdaj pa še eno, 2692 6 | nas, kakor je videti, da surovo, robato, neotesano -- to 2693 6 | pisanju in dejanju neka surovost, neotesanost, neka neplemenitost, 2694 9 | dveh stvari sem si jaz v svesti, zato me malo ne moti, če 2695 4 | takih izvoljenih je malo; svetijo se kakor redke zvezde na 2696 3 | mogočno z neba~zemlji sem svetilo. -- ~Kaj mar naši "materi" 2697 14| vse se pobira kakor drage svetinje; največji učenjaki so posvetili 2698 3 | podeliti tej pesmi -- zlato svetinjo. ~Kar dalje prijetno odlikuje 2699 5 | njim v nizki koči, kakor v svetli palači. Cvet, ali bolje: 2700 6 | vrše tragedije, kakor v svetlih palačah, saj človeško srce 2701 11| sedijo in medlijo, gorkó in svetló". ~Naš jezik nima toliko 2702 4 | veličastvu govoreč: Glejte, lepe, svetlobele zobe! Tako se da tudi v 2703 10| so prišle te "pesmi" na svetlobo. Niso vedeli, kaj bi z njimi 2704 4 | dana biti~serafom v dom in svetnikom, ~ne bomo veseli? ~On zna 2705 4 | joka! -- ~In pa ti "Diguž, svetokriški kovač, ki imaš obraz in 2706 11| učiti, nekoliko "dobrih svetov"; naj store z njimi , kar 2707 10| pobijal po slabem potu! Svetovati bi bilo pri nas vsakemu 2708 4 | bi jo bil prijel za drago svileno krilo ter vprašal, po čem 2709 10| malo. To se ve, da so tej svobodi tudi svoje meje. Malo preveč 2710 10| poetičnem govoru, nekako svobodno staviti. Koliko je vredna 2711 2 | mizi ter pokladajo nanjo svoja darila: ta manjše, oni večje, 2712 12| manjka besed. ~"Klobuk" in "Svojeglavneži" sta prijetni "bluetti". " 2713 15| Aristofan, Juvenal, Rabelais in Swift je niso imeli toliko svoje 2714 1 | domo". Pogovarjal se bom s tabo posihmal o raznih slovstvenih 2715 4 | začudi se svojemu licu tačas: ~Lepote, ki jo na obrazu 2716 9 | pridigarju v puščavi: Si hi tacuissent, lapides clamabunt! ~Lahko 2717 1 | besedah! Tudi jaz, ne bom tajil, govorim s Horacijem: Hoc 2718 10| grdoba, do katere imam, ne tajim, neko posebno, morebiti 2719 7 | ali v drami. ~Ne more se tajiti, da se nahajajo napake tudi 2720 14| posvetili vse svoje življenje takemu nabiranju in s tem si pridobili 2721 4 | Dekle za njim gleda in pravi takó: ~In kaj, ko vendar vse 2722 5 | ter čistila mu strasti" -- táko delo ustvariti je težavno, 2723 9 | dramatiki v nemškem listu pisal takole: "Es mag allerdings sein, 2724 2 | prepozno spoznal Lidije kralj, takrat šele, ko mu je na grmadi 2725 6 | pravimo, to se ve, da tudi talenta, brez njega ni nič, poleg 2726 7 | zdaj našli nekoliko lepih talentov, ki so nam bili poprej čisto 2727 12| dvanajst zvezkov "Slovenske Talije". Zadnjih petero, ki smo 2728 12| dela sramote naši mladi Taliji. Gospodu pisatelju svetujemo, 2729 9 | prestavami bogatiti slovensko Talijo, naj si izbirajo boljše 2730 15| Naturam expellas furca, tamen usque recurret." Z burklami 2731 14| zdelo. A če se stvar malo tanje pregleduje, vidi se kmalu, 2732 2 | sukna, bodisi debelo ali tanko, veljata več kakor -- eden. 2733 1 | blagovoljno pomagali pri delu. Tantae molis erat! ~Ali pa bode 2734 15| poštenega; vsak ima svojo tarifo; samo škoda je, da je na 2735 4 | hitra, dva počasna, ~dva tečeta, dva ne. ~Pa sta bila dva 2736 11| zlôba", nega "nebésa in telésa", ali pa "sedijo in medlijo, 2737 4 | nahajamo ravno tiste jasne, telesne, žive podobe, vzete naravnost 2738 3 | mesta, polnega dušnega in telesnega življenja in gibanja zopet 2739 4 | vrstnika. Kako živo, kako telesno plastično nam zna staviti 2740 15| in norelo okrog zlatega teleta: in svetega moža zgrabi 2741 15| od tod; v hiši so zlatemu teletu posvečeni; vzemi s samo 2742 14| ljudstva. ~Kam merimo s temi besedami? -- Zbirajmo, zadnji 2743 4 | okrog njih pa je tolikanj temnejše. ~Zveličar je šel nekdaj 2744 4 | se kakor redke zvezde na temnem nebu, okrog njih pa je tolikanj 2745 11| Da se tu vedno ponavlja temni a, to ni samo naključje, 2746 4 | da komaj čuti, le sluti temno, žalostno. Ali takih izvoljenih 2747 4 | vzamem si s peresom, ~pa mimo tenkih srnic grem; ~da z ljubeznivim 2748 4 | špekulacijo, z nerodovitnimi teorijami, njegova filozofija je kratka, 2749 14| na njivi, pri preji, pri teriški jami! Kako čiste, nežne, 2750 1 | na tem mestu; "življenje terja svoje pravice", tako svet 2751 2 | pogoditi vsem. Kako bi se moglo terjati kaj takega od ubogega človeka? 2752 9 | prirojene bojazljivosti in tesnoprsnosti. Kdor ob cesti zida, ne 2753 2 | list! -- Izborno! acu rem tetigisti, tudi od drugod sem že slišal 2754 12| njegova prva poskušnja na tem težavnem polju. A kaj posebno poudarjamo, 2755 14| izročilo možu, sposobnemu temu težavnemu delu, kateri bi ločil zrnje 2756 10| posebno lepoglasen, tem teže se delajo v njem lepi verzi, 2757 6 | kaj, kar nam že dolgo srce teži, in s tem razžalimo koga 2758 14| željo, ki nam je že dolgo težila srce. ~Pri vseh izobraženih 2759 5 | naše pesnike, da se ne loté težkega dela? -- Nikakor ne, poskušati 2760 12| ne more soditi. Besede v "Tičniku" in "Serežanu" niso niti 2761 9 | časa nikdo oglasil -- vse tiho okrog in okrog! Toliko " 2762 4 | adjutantom po polju zagleda tik pota paglavca, ki se od 2763 7 | tam ni čistega uživanja, tistega blagega, nekaljenega veselja, 2764 5 | ne stavi, kakor neki eden tistih naših prvakov, umetnosti 2765 11| naj vržejo vmes sem ter tja kako daktilično rimo: "čákala, 2766 11| gospodár, ~dreví jih sem ter tjà vihár. ~Oblak ne vé in val 2767 15| trešči zapovedi božje ob tla, da se razdrobe na sto koscev. 2768 13| je znal vojske voditi in tlačiti ljudstva; znal je polje 2769 4 | zadosti, ~prvi mene zgrabi, ~k tlom tovarša drugi zlekne; ~in 2770 1 | ne bo ognja naznanjal, ne toče odganjal; vabil bo, če ne 2771 2 | mnogovrsten repertorij: dež in točo, sneg in slano, grom in 2772 4 | vrstenje misli, tisti melodični tok čutov: ~Oj ribice prijazne, ~ 2773 4 | rumeno listje z drevja, tolaži se: pomlad nam prinese zopet 2774 7 | izkazuje mnogo zaupanja in tolažilno nam je videti, da si je 2775 4 | začne peti sebi in drugim v tolažilo pesem zdaj veselo, zdaj 2776 2 | premajhen; ko bi bil vsaj tolik kakor nekdanji "Glasnik!" 2777 4 | posekal lipo na dvorišču za toporišče. Vendar pa, ko bi bila prišla 2778 4 | prvi mene zgrabi, ~k tlom tovarša drugi zlekne; ~in tedaj 2779 4 | nekdaj biló. ... ~Pa v celi tovaršiji, ~moj glas je spoštovan, ~ 2780 4 | zgrabi hitro svojo kobilico s tovorom vred ter jo prestavi s ceste 2781 3 | svojo zgubo~človek Bogu toži; ~slavec, drobni slavec~ 2782 5 | narodno-zgodovinskih in sploh zgodovinskih tragedij je malo tudi pri takih narodih, 2783 4 | ki se od smeha valja po travi. Ta deček je nor, pravi 2784 4 | roke, ko objema prijatelja, trde pa in koščene, ko zgrabi 2785 13| pomanjkljivosti, tega, menimo, ne bo trdil njegov najiskrenejši častitelj. 2786 14| mnogo pohujševalo, ako bi trdili mi, da take pesmi po besedah 2787 10| sme biti trd. To je prvo. Trdost izvira največ iz nakopičenih 2788 4 | siromak in revež bi bil, ~pod tremi gradovi koj streho mu daš, ~ 2789 15| izvoljeno ljudstvo je v tem trenutku plesalo in norelo okrog 2790 15| ničemurnost, smešnost, ne trepetajte, vaš je svet, kakor do sedaj, 2791 14| veš kako strofo iz srede, tretje konec ali posamezne besede. 2792 10| Heineja ali Prešerna(!), tretji se je oglasil: to je poetična 2793 5 | gledajo prvič, drugič in tretjič na samo umetniško veljavo; 2794 15| svetega moža zgrabi jeza ter trešči zapovedi božje ob tla, da 2795 15| se koljejo in davijo in trgajo in mesarijo kakor ljute 2796 13| strani jo zaničljivo gleda trgovec, borzijanec in kar je sicer 2797 5 | grdobija, licemerstvo -- visok tribunal, prava ljudska sodnija, 2798 8 | pri nas je že daljša od tridesetletne, in kakor kaže, mogla se 2799 4 | ležali na cveticah. Blagor, trikrat blagor mu, kdor je zadobil 2800 4 | življenje nič strašnega. Po trnju hodi, in glej, rožice se 2801 15| orli, pravi sveto pismo. Trojanska vojska je rodila Homerja 2802 4 | Martin Krpan z Vrha od Sv. Trojice na Notranjskem, to ti je 2803 4 | se pravi na Vrhu pri Sv. Trojici. Zdravi ostanite!" ~"Srečno 2804 3 | okolišev, brez posiljenih tropov in alegorij. Njegova pesem 2805 4 | cvetic na pot. Nič ne škodi, trosilo se mu je že toliko trnja 2806 4 | preveč povzigujemo, da mu trosimo preveč cvetic na pot. Nič 2807 6 | življenje, opazuj, kako ljudje trpe in se vesele; bodi človek 2808 4 | po dvanajst gorkih! ~Tako trpi pesnik za nas, da se mi -- 2809 4 | strah, ~iščite, vživaje trpite! ~Razgrne poklic se vam 2810 4 | življenje žalostno, polno rev in trpljenja, ne vredno, da se človek 2811 4 | revni zemlji prebil? ~Ko trtica nam bi srca ne grela, ~kako 2812 8 | postaviti. Podiranje pa je trudapolno in nehvaležno delo. Ljudje, 2813 9 | podlagi hočemo delati in truditi se, da se izkopljemo iz 2814 4 | žalostno, vedno pa sladko; in trudni popotnik se ustavi, odloži 2815 5 | more pridobiti z največjim trudom -- biti mora umetnik, pesnik, 2816 3 | svet preroma, ~saj vendar tujec je povsod. ~Gorje, kdor 2817 3 | narodom; narod mu ni nič tujega, saj je on sam le del njegov. 2818 3 | dom, kakor ljubi sin na tujem svojo ubožno zapuščeno mater 2819 3 | ki si je kruha služil v tuji deželi; gotovo je marsikdo 2820 14| posuši kakor rastlina iz tujih tal presajena. V zgled nam 2821 3 | Gorje, kdor se useda~za tujo mizo žive dni; ~vsak grižljaj 2822 4 | pride, naj še tako žvižga in tuli burja po polju! ~"Kaj življenje 2823 15| Take so, kakršne so bile o tvojem času. Sama imena so druga. 2824 4 | eden pravi prišel, ~vso tvojo lepoto zastonj bo imel. -- ~ 2825 11| o drugačen, samoglasniku u podoben glas, a drugi se 2826 7 | tudi nekoliko sence. "Verum ubi plura nitent in carmine, 2827 4 | me, pa me ne boste! ~Ne ubija si glave s pusto špekulacijo, 2828 4 | ne preonegavi? Sina mi je ubil, lej!" ~"Koga bo drugega? 2829 2 | moglo terjati kaj takega od ubogega človeka? Druge pomoči ni, 2830 5 | vsi konkurenti nad našo ubogo slovensko zgodovino. Valvasor 2831 5 | umazanim govorjenjem! ~Res je ubožna naša dežela. Mora se natanko 2832 11| pr. nemški, zlasti pa smo ubožni v krepkih moških debelnih 2833 3 | ljubi sin na tujem svojo ubožno zapuščeno mater doma. In 2834 3 | malo, a dobro izbranih in ubranih barv potrebuje naš pesnik 2835 10| tisti, kdor ga zna ukrotiti, ubrati, da prijetno poje. ~V našem 2836 6 | Shakespeara; ali če se čevljarji uče, pa bi se dramatiki ne! 2837 5 | seveda, naj bo človek še tako učen, izobražen na vse strani, 2838 13| sladkodišeče mazilo ljubljenemu učeniku na svete noge. A on jih 2839 9 | človeka, k temu ni treba učenosti, samo poštenosti, namreč: 2840 16| izkušnje v življenju so me učile, ne preveč upati, ne previsoko 2841 7 | da se veliki pesniki niso učili. Znano je, da ravno Heine, 2842 2 | možje, učenjaki in prostaki, učitelji z učenci, tu eleganten meščan, 2843 10| ni mogoče ogibati. Nato udari moj prijatelj Boris Miran 2844 4 | zgrabi nasprotnika, da mu udje pokajo. Preganja ga črno 2845 14| navade, pregovore, šale, uganke, igre, vse se pobira kakor 2846 10| Moj prijatelj, ki je bil uganko med svet poslal, on se je 2847 3 | storjena, a vendar še ne uglajena, malokomu je s cveticami 2848 13| celo za navadno ježo po uglajeni cesti ni posebno pripraven, 2849 4 | Najboljše seme, če ne najde ugodnih tal, ne bo se razvilo, rodilo 2850 12| temu se po naši misli ne da ugovarjati -- dve osebi, nenavadno 2851 14| narodnega vira, zlasti Goethe, Uhland, Heine. ~Ni čudo! Ljudstvo 2852 9 | praznično, kakor tistemu Uhlandovemu pastirju v nedeljo dopoldne: " 2853 4 | pesem, ki mu mehko boža uho in srce, ki mu zdaj privabi 2854 11| med: "ile in ale, ije in uje"; bodimo malo pogumnejši 2855 11| prištevajo tiste, v katerih se ujemata soglasnika pred samoglasnikoma, 2856 9 | célo estetiko; a če želi ukaželjni gospod nasprotnik zvedeti 2857 4 | utopil v vinu in ne bo se dal ukleniti okroglolični devi v sladki 2858 10| čisla tisti, kdor ga zna ukrotiti, ubrati, da prijetno poje. ~ 2859 10| samoglasnika, mora se mu umakniti, kadar ga je volja. ~In 2860 5 | z razuzdanim vedenjem, z umazanim govorjenjem! ~Res je ubožna 2861 2 | jasnem ko ribje oko, in ima umazanosive megle in oblake, ki se vlačijo 2862 7 | umotvora brez lepe ideje, to se umé ob sebi; a kjer se oblika 2863 11| Grkih in Rimljanih bila je umeteljna "mera" tista potrebna vez, 2864 11| nam, ker so imeli svojo umeteljno, tako mnogovrstno metriko. ~ 2865 3 | kroži! ... ~Težko in pravega umetnika znamenje je to, da z malimi 2866 5 | do prave omike. ~Drugim umetnostim, žal, pri nas ni materialne 2867 2 | malo okornimi nogami, a umnim, bistrim pogledom! Marsikateri 2868 7 | lirični pesmi. Da ni pravega umotvora brez lepe ideje, to se umé 2869 7 | to mora biti pri vsakem umotvoru, to mora biti tudi pri najmanjši 2870 3 | tako zgodaj, tako nenedoma umrlem S. Jenku! Ne: mortuos plango, 2871 4 | sončece ne najde, ~srca vam ne uname, ~al meni pa unela~devica 2872 9 | Bühnenproducte nicht sammt und sonders Meisterwerke ihres 2873 4 | vam ne uname, ~al meni pa unela~devica ga je lepa, ~da več 2874 4 | živeti! ~Srce njegovo pozna up in strah, želje in hrepenenje, 2875 13| Zvon" vsaj si tega ne upa; omejil si je s svojo nalogo, 2876 7 | predrzni, da bi si kaj takega upali; vendar si štejemo v dolžnost, 2877 7 | se nismo motili v svojem upanju. Preden je prišel še prvi 2878 5 | bo zibala med strahom in upom, med žalostjo in veseljem; 2879 11| Rima je pa tudi estetično upravičena, da, celo potrebna. Sila 2880 4 | pustiti, ~da one samé nam ur'jo roké, ~da one samé nam 2881 15| sezal od Gibraltarja do Urala. In bičati bi jel in mahati 2882 14| da ga kritično pregleda, uredi in na svetlo da. Hvala vsakega 2883 9 | neprijetno je bilo že njegovemu uredniku pri srcu, ne tako praznično, 2884 4 | ki jo Goethe sam imenuje "urkräftiges Behagen", ko je pesnik nekako 2885 3 | povsod. ~Gorje, kdor se useda~za tujo mizo žive dni; ~ 2886 4 | dneve pretekle, ~na lice usíplje solzé? -- ~Kdor nič ne čuti 2887 9 | lena voda se le prerada usmradi. V nasprotovanju se misel 2888 5 | povsod z manjšim ali večjim uspehom. Vendar tega veselja ne 2889 15| Naturam expellas furca, tamen usque recurret." Z burklami spodi 2890 8 | naših pisateljev. Že ko smo ustanavljali "Zvon", bila je naša želja, 2891 4 | sladko; in trudni popotnik se ustavi, odloži težko breme, ki 2892 4 | slovenske proze, on se bo moral ustaviti, ko pride do Krpana, pa 2893 12| a vendar take, da se ne ustavljajo dobri glasbi. Slišimo praviti, 2894 12| skušnjav, katerim se je težko ustavljati; kar je mlado in veselo, 2895 13| da z vsem listom pač ne ustrežemo nikomur; zadovoljni moramo 2896 15| in frivolni Pariz nam je ustvaril Offenbacha. Kako pa je to, 2897 4 | pa strup. Srečen, kdor je ustvarjen kakor čebela. Na žerjavici 2898 10| 10 ~Lirična pesem je ustvarjena, da se poje; ta je njena 2899 3 | neutrudne čebele mu niso ustvarjene, da jemo o božiču medene 2900 15| človek, po božji podobi ustvarjeni človek -- a potem pošiljajo 2901 10| kamnajmo ga; poleg vsega tega utegne biti pošten človek. ~Da 2902 9 | dramatične pesnike, kateri mu utegnejo biti vendar znani. "Zvonov" 2903 13| a vele ji s Horacijem: "Utile dulci!" "Glej, da kaj koristiš, 2904 4 | Tako poje; ne bo se pa zato utopil v vinu in ne bo se dal ukleniti 2905 4 | okno dve utvi, ~in v meni utriplje srcé; ~zamišljeno v dneve 2906 8 | Res je, da naš jezik ni še utrjen; vedno se spreminja, zdaj 2907 8 | mnogo v književnem jeziku utrjenega podreti, preden se je moglo 2908 10| ne brani jezikoslovstvo; uverjen je namreč, da imamo dolžnost 2909 11| Gorenjec n. pr. nima celo ušesa zanj -- mislimo, da bi se 2910 14| njih napevi ti don‚ po ušesih, poskušaš jih peti -- zastonj! 2911 2 | bil ravno sploh neprijeten ušesom in srcem. Ali to veselje 2912 11| in pojó" (a tu nam je že ušla rima, ki ne najde milosti 2913 1 | Zadnje dni še moral je užiti marsikatero grenko! Janežič 2914 15| graščino v lepem kraju, kjer uživa zdaj "otium sine dignitate" -- 2915 7 | pomanjkljivost, tam ni čistega uživanja, tistega blagega, nekaljenega 2916 3 | hrepenenje, kliče ga in vabi nazaj naravi v naročje, 2917 1 | naznanjal, ne toče odganjal; vabil bo, če ne ravno v cerkev, 2918 9 | poetično, gotovo pa malo vabljivo in zelo nehvaležno delo. 2919 6 | prestavami se jezik gladi in vadi, slovstvo se z njimi ne 2920 13| središča, kjer se zbirajo in vadijo mlade moči -- ali pri nas 2921 4 | paglavca, ki se od smeha valja po travi. Ta deček je nor, 2922 4 | ni ravno treba, da bi se valjal od smeha). Sanje sanjal 2923 5 | ubogo slovensko zgodovino. Valvasor bo imel mnogo bralcev; če 2924 4 | nič lepega? Glejte, nad vami jasno nebo, krog vas lepa 2925 16| svojim pisanjem, Bog me varuj! Posameznik ne more nič, 2926 4 | krilo ter vprašal, po čem je vatel! -- Kako si kuje orožje 2927 2 | naravi in v življenju, da dva vatla sukna, bodisi debelo ali 2928 8 | izvirnost, vprašal ne bo, ~kaj vaša vodila mu zapovedó. ~Slovnica, 2929 4 | lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi." ~"Kaj pomaga 2930 3 | o! v prsih okrogloličnih vaških krasotic, pameten mož pa 2931 5 | zahaja o dolgih zimskih večerih meščan, da si preganja dolg 2932 1 | klical na "sicilijanske večernice" in "bartolomejske noči", 2933 3 | od naših, ampak tudi od večine pesnikov vsega sveta, to 2934 14| vendar je vsakemu znano, da večja polovica blaga čaka še pridnega 2935 2 | svoja darila: ta manjše, oni večje, po premoženju in -- dobri 2936 12| skrbi rabiti. Kam pridemo z večnim čiščenjem? Saj nam tako 2937 10| zgubil, ~sem s strastjo večo zdaj na nji spet ljubil. ~ 2938 11| pesniku, ako se sicer pošteno vede. Da prosimo tu milostne 2939 6 | tako da naposled ne bo več vedelo, kaj je dobro, kaj je slabo. 2940 6 | pola dobrega okusa, lepega vedenja; to se da doseči tudi z 2941 5 | otrple počutke z razuzdanim vedenjem, z umazanim govorjenjem! ~ 2942 13| veliki narodi imajo vsaki vednosti in umeteljnosti, vsakemu 2943 3 | odpusti jim, brate, saj ne vedó, kaj delajo! ~Pa ker smo 2944 4 | da one samé nam gláve vedré. ~On ne čepi doma za pečjo; 2945 10| brez njega je beseda suha veja, mrtva stvar. Lepoglasen 2946 4 | gradove bele ne dam. -- ~Po veji skakljal je ptiček vesel, ~ 2947 13| imenujejo prijatelji poeziji, a vele ji s Horacijem: "Utile dulci!" " 2948 10| Kar vaš mi govor skerbno veleva. ~Tu so prve tri besede 2949 3 | pel, kadar in kar mu je velevalo srce, ni se silil s pomočjo 2950 11| bi tega ne čutil, ko čita veličastne verze: ~Ko brez mirú okrog 2951 15| Glej tam ono poslopje, veličastno, kamneno palačo! Vse razpade 2952 4 | mrtvi pari, v svojem mirnem veličastvu govoreč: Glejte, lepe, svetlobele 2953 13| brašna s sabo na pot. Z velikim veseljem gleda kmet zelje, 2954 9 | najmanjši komediji. Kje, zaboga, veljajo taki zakoni? V kateri deželi 2955 2 | bodisi debelo ali tanko, veljata več kakor -- eden. Če pa 2956 9 | ima li pravico živeti in veljati ali ne. Samotrštvo je kvarno, 2957 14| kar ima zares dobrega, veljavnega, ter se poprime novega, 2958 12| jo nam in grajali enako veljavni možje. Toliko pa smo posneli 2959 5 | apelacije. ~To je ideal, vemo; ideal se ne da doseči, 2960 14| kakor: "Mila, mila lunica", "Venček na glavici", "Karkol' pod 2961 6 | naravnost, s čim se pita venomer naše ljudstvo, ki je pač 2962 9 | sagt, dass der dramatische Verein als solcher noch lange nicht 2963 9 | pa tiče "Zvona", naj mi verjame gospod nasprotnik, da ta 2964 8 | pobija. "Kaj mi je, kaj ne verjeti?" ~Res je, da naš jezik 2965 10| negat, facit indignatio versus". Čitatelj se uči iz te 2966 7 | biti tudi nekoliko sence. "Verum ubi plura nitent in carmine, 2967 11| nadomestovati rima. Rima je verzom muzikalna vez. ~Da je rima 2968 11| takih rim, n. pr. "iméla in veséla", ker e v prvi besedi izgovarjajo 2969 15| poročila svojim pobožnim ženam: Vesêli se, žena, ter hvali najvišjega, 2970 4 | kako bi se človek kedaj veselil? ~Tako poje; ne bo se pa 2971 4 | Levstikovih pesmi diha neka veselost, zdravost, zadovoljnost, 2972 4 | plavata družno po vodi, ~veslata v kristalni hlad. ~Jaz gledam 2973 15| kakor trdijo modrijani, v vesoljni stvaritvi. Nič se ne godi 2974 4 | Brdavs ali kdo drug, saj vest, kje se pravi na Vrhu pri 2975 8 | Kdor ima razum, dam zna se vêsti, ~kdor ima izvirnost, vprašal 2976 1 | Moja hiša je le iz papirja; veter potegne čez noč in prazno 2977 11| umeteljnosti, tako tudi v poeziji. "Vezan" se imenuje poetični govor. 2978 4 | ga je lepa, ~da več ga ne vgasijo~potoci vsega sveta, ~in 2979 12| Dumas (sin), Emile Augier in Victorien Sardou tudi Nemcem in pač 2980 1 | zbadal. Bodi; konec leta bova videla, kdo se je motil, ti ali 2981 15| obilo dela, pridi kakor vihar ter razpodi smrdeče megle, 2982 11| dreví jih sem ter tjà vihár. ~Oblak ne vé in val ne 2983 7 | si je vedela tudi v tem viharnem času ohraniti veselje do 2984 4 | obrastel je mah, ~v život se viharni vrzite; ~ne bodi vas radosti, 2985 4 | sapica sveta, ~ki v zemljo viharno pihlja nam raj. ~Ne brani 2986 4 | dal cesar prinesti polič vina pa kruha in sira, v‚del 2987 4 | je spoštovan, ~le rečem: Vino pijmo! ~pijemo ga ves dan. ... ~ 2988 12| prototip veselega, lahkoživega vinskega bratca, a poleg zvestega, 2989 10| naravnost k prvemu, čistemu viru jezikovne lepote! Zakaj 2990 5 | grdobija, licemerstvo -- visok tribunal, prava ljudska 2991 7 | misli, krepkih, globokih, visokih misli in čutov. Teh mu ne 2992 12| in po obliki, da je delo visokoizobraženega, blagočutnega moža, in to 2993 1 | peljá... Le roi est mort, vive le roi! Zdaj pa nekoliko " 2994 7 | mora življenje. "Primum vivere, dein philosophari", ta 2995 9 | si pripomoremo s časom do višjega blagostanja. Saj kdo nam 2996 1 | kakor je posebno mladina v višjih šolah; tej pa je treba kazati 2997 4 | ptiček, to grda je laž, ~al vjeti ne morem te, perje imaš. ~ 2998 2 | umazanosive megle in oblake, ki se vlačijo zaspano in dolgočasno po 2999 15| 15 ~Kavzalnost vlada, kakor trdijo modrijani, 3000 15| v nji oni, ki pravzaprav vladajo svet. Pojdi noter, a ne 3001 15| sprememba je vendar samo vnanja. "Naturam expellas furca, 3002 4 | organizmu; žal, da ne tudi po vnanjem življenju, a tega pesnik