| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Stritar Literarni pogovori I IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
3003 11| izgovarjajo. "Vrême in séme, vôda in posóda, vrát in bràt" 3004 4 | Dekle je zajemalo v vedro vodé, ~v vedro kovano, vodice 3005 4 | vedro vodé, ~v vedro kovano, vodice hladné. ~Pogleda se v vodo, 3006 4 | ribice prijazne, ~kako v vodici hladni~veselo ve živite; ~ 3007 4 | vodice hladné. ~Pogleda se v vodo, si vidi obraz, ~začudi 3008 14| nam prihajajo po voznikih, vojakih in drugih enakih kulturonoscih 3009 8 | dolgosti meriti s križevniškimi vojskami. Ravno v naših dnevih se 3010 11| so bili rimi sicer nekdaj vojsko napovedali. Zastonj! Naglo 3011 4 | svoje krepkosti, dobre volj svoje. V góro gredé se veseli, 3012 4 | Levstiku je slovenščina voljno odprla vse svoje zaklade; 3013 9 | machen kann: allein welches Volk hat denn lauter classische 3014 9 | lange nicht Anspruch auf Volkommenheit machen kann." Kje se v mojem 3015 13| stališče". "Aut prodesse volunt, aut delectare poetae." 3016 14| štirivrstnice", ki nam prihajajo po voznikih, vojakih in drugih enakih 3017 1 | resnica? -- Na naši?, slišim vpiti na obeh straneh. Na kateri 3018 4 | sme pač imenovati rešeno vprašanje, dognana resnica. Ali -- 3019 9 | niti častno pred svetom! Vprašanju: kaka bodi igra, da bo dobra, 3020 1 | kjer stavijo in zidajo vse vprek, kakor Izraelci, vrnivši 3021 2 | kamenje poka", in vročino, "da vrana zijá" -- a vendar, kakor 3022 11| in séme, vôda in posóda, vrát in bràt" bile bi slabe rime. " 3023 4 | brata, ~dvigni ga, odpri mu vrata~in sodnik naj bo srcé. ~ 3024 14| Narodne pesmi, pripovedke, vraže, navade, pregovore, šale, 3025 15| tako dolgo, da so bile vreče polne; a potem je šel kakor 3026 15| bi se spravil na njihove vredne služabnike "državne može", 3027 14| zlasti pesmi, imajo še drugo vrednost, ki se je pri nas do zdaj 3028 2 | zadrževalo do zdaj -- slabo vreme; prepričani naj bodo, da 3029 11| a različno izgovarjajo. "Vrême in séme, vôda in posóda, 3030 6 | kaj je slabo. Kar so drugi vrgli v smeti, to pobiramo mi 3031 4 | Krpan, Martin Krpan z Vrha od Sv. Trojice na Notranjskem, 3032 4 | saj vest, kje se pravi na Vrhu pri Sv. Trojici. Zdravi 3033 5 | palači. Cvet, ali bolje: vrhunec poezije pa je dramatika; 3034 11| rimo: "čákala, plákala; vrískajo, blískajo". ~Zadnjič naj 3035 16| misli, svoje prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča po 3036 3 | eksempel", in kaj velja? vrnil se bo. Družba, katera bi 3037 1 | vse vprek, kakor Izraelci, vrnivši se iz "babilonskega preseljevanja". ~ 3038 2 | mraz, "da kamenje poka", in vročino, "da vrana zijá" -- a vendar, 3039 2 | Lepo jih je videti, kako se vrst‚ drug za drugim k daritveni 3040 2 | rokami; zdaj nepretrgana vrsta, zdaj malo presledka, da 3041 4 | pesnika, ravno tisto mirno vrstenje misli, tisti melodični tok 3042 4 | celo to lepo pesem, ki nima vrstnice v slovenski literaturi; 3043 4 | prijazni čas po polu dné; ~na vrtu videl je sedeti~mladenič 3044 6 | vedno in večno enako. Samo vrzi se v življenje, opazuj, 3045 4 | mah, ~v život se viharni vrzite; ~ne bodi vas radosti, solze 3046 6 | kočah, s slamo kritih, se vrše tragedije, kakor v svetlih 3047 8 | Ravno v naših dnevih se vrši velik prevrat v jeziku. 3048 11| našim mladim pesnikom, naj vržejo vmes sem ter tja kako daktilično 3049 5 | slovanske povestnice ali pa iz vsakdanjega slovenskega ali tudi obče 3050 8 | stvar, ali potrebna kakor vsakdanji kruh. tu pa bi mi utegnil 3051 4 | Ko se očaki sivi~za mizo vsedajo, ~začnejo modrovati, ~kak 3052 15| maziljene glave, ki so z vsemi mazili mazane, najbolj pa 3053 14| naroda, ni dobila nikdar tako vseobsežne moči kakor v svoji materini 3054 5 | dano. Treba je tu globoke, vsestranske omike, srečnega zgodovinskega 3055 13| obile; težko mu je torej vsestranski se izobraževati. Drugi, 3056 1 | psovanje in obrekovanje vsevprek! Na kateri strani pa je 3057 10| v kateri predal bi jih vtaknili! Kaj je hotel pisalec? Eni 3058 3 | Goethe, če ga moramo že vtakniti v predal, najbolj subjektiven 3059 4 | deklice lepé. -- ~Klobuček vzamem si s peresom, ~pa mimo tenkih 3060 7 | prepričamo najbolje, če vzamemo lepo pesem, pa ji damo prozaično 3061 15| kateri ti pride prvi v roke, vzdigni ter pokaži ga zbranemu ljudstvu, 3062 3 | morda ravno "Zvona" glas vzdrami pesnika, kateri je sedel 3063 4 | bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je." ~To je junaški 3064 15| zlatemu teletu posvečeni; vzemi s samo Hogarthovo risalo 3065 12| izvirna, njen predmet je vzet naravnost iz življenja, 3066 4 | jasne, telesne, žive podobe, vzete naravnost iz narave, iz 3067 5 | predmeta obeh iger se morata vzeti iz slovenske ali obče slovanske 3068 9 | dobre estetične knjige in vzgled prve dramatične pesnike, 3069 1 | bi moral biti. Kam vodi vzreja, ki prikriva mladini resnico, 3070 15| brez vzroka, in kjer je vzrok, tam je tudi nasledek. Kjer 3071 15| stvaritvi. Nič se ne godi brez vzroka, in kjer je vzrok, tam je 3072 4 | in kjer bi se tebi po všeči dobil, ~čeprav siromak in 3073 4 | solze ne strah, ~iščite, vživaje trpite! ~Razgrne poklic 3074 15| Če imaš genij Richarda Wagnerja, postavi nam na note to 3075 9 | to sem jaz) recht haben, wenn er sagt, dass der dramatische 3076 9 | najmanjši komediji. Kje, zaboga, veljajo taki zakoni? V 3077 10| lahko umeti. Ni namreč dobro začenjati pri nas verzov z brezglasnimi 3078 4 | stvarnik podaril pesmi dar, začne peti sebi in drugim v tolažilo 3079 4 | očaki sivi~za mizo vsedajo, ~začnejo modrovati, ~kak je nekdaj 3080 4 | v vodo, si vidi obraz, ~začudi se svojemu licu tačas: ~ 3081 3 | Tako je tudi naš Jenko zadel srečno pravi narodni glas. 3082 12| nasprotnih glasov, da jo je zadela jako ostra kritika. Prostor 3083 5 | komur so znane naše domače zadeve. "Zvon" si šteje v dolžnost, 3084 14| temi besedami? -- Zbirajmo, zadnji čas je, kar je še ostalo 3085 12| zvezkov "Slovenske Talije". Zadnjih petero, ki smo jih prejeli 3086 4 | trikrat blagor mu, kdor je zadobil od stvarnika tako moč. Njemu 3087 3 | narodovega vira in s tem zadobila toliko oblast čez človeško 3088 4 | dva ne. ~Pa sta bila dva zadosti, ~prvi mene zgrabi, ~k tlom 3089 8 | slovanska, kar tudi samo še ne zadostuje, biti mora sploh jezikoslovno 3090 2 | nemogoče; naj bo torej vsak zadovoljen, če najde le eno, ki se 3091 4 | neka veselost, zdravost, zadovoljnost, neka mladost in genialna 3092 2 | obljubili priti, a jih je zadrževalo do zdaj -- slabo vreme; 3093 11| namreč se zgodi, da "v mlado zagazi, kedór preskrbno ogiblje 3094 4 | svojim adjutantom po polju zagleda tik pota paglavca, ki se 3095 10| literatura! Ta nova prikazen je zagledala lani na Dunaju beli dan. 3096 6 | srca. V kakem gledišču so zagledali svet: "Hamlet", "Lear", " 3097 3 | preseda, ~požirek vsak mu zagrení. ~Gorje, kdor zatajiti~prisiljen 3098 5 | gledišče biti kraj, kamor zahaja o dolgih zimskih večerih 3099 2 | se jih nadejali), naj ne zahtevajo, da jim godí vse, kar se 3100 3 | zaljubljenemu pesniku, ki se mu zahvaljuje, da mu je obsijalo cvetice 3101 2 | pogovora, izrekujem srčno zahvalo posebno tistim gospodom, 3102 15| kakor židje, ki hodijo z zajčjimi kožami, starimi hlačami 3103 3 | njegov pravi dom. ~Tako je zajemala nemška lirika in pila novo 3104 14| nemško liriko s tem, da so zajemali iz narodnega vira, zlasti 3105 4 | podobe, pred oči! ~Dekle je zajemalo v vedro vodé, ~v vedro kovano, 3106 4 | voljno odprla vse svoje zaklade; takih verzov pri nas ni 3107 4 | dobro premislil, ~kako sveti zakon se dopolnjuje. ~Ne znaš 3108 9 | Kje, zaboga, veljajo taki zakoni? V kateri deželi se zahteva, 3109 12| pregledati. Celo Fausta imamo, a zakopan je nekje doli na Hrvatskem; 3110 13| poezija, to mu je ostalo večno zakrito. Ni koristiti ni razveseljevati 3111 9 | tudi sovražniki? Ali se ne zakrohotajo na vse grlo, ko prečitajo 3112 4 | Preganja ga črno sovraštvo, zalázuje ga bleda zavist, ni čudo; 3113 3 | imela namen delovati zopet zaljubljene samomore, morala bi podeliti 3114 3 | ali vesele! Kaj odgovarja zaljubljenemu pesniku, ki se mu zahvaljuje, 3115 3 | kakor jih vidijo ženske in zaljubljeni; neutrudne čebele mu niso 3116 3 | Njegova pesem je kakor zalo kmečko dekle, lepo praznično 3117 6 | naravnost povedati, da ne bo zamere. Gledišču je najprej treba 3118 12| tudi naš prvi svet tako zameril Dobro naj pogledajo in pregledajo 3119 4 | in v meni utriplje srcé; ~zamišljeno v dneve pretekle, ~na lice 3120 7 | ni bati, da bi popolnem zamrlo naše literarno življenje. 3121 7 | tu ne govorimo -- preveč zanemarjajo obliko, ali iz nemarnosti 3122 15| začeti. Čast, komur čast gre! Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši 3123 5 | ko nikoli" -- zapuščene, zanemarjene samice: slovenske dramatike. 3124 5 | biča, kar je napačnega, v zaničevanje, do nagega slečena, postavlja 3125 13| ni želodca. Po strani jo zaničljivo gleda trgovec, borzijanec 3126 13| razširjena. Umeteljnost se ne zaničuje; a vendar se nekako po strani 3127 3 | nič posebno znamenitega in zanimivega. Pot iz kmečke hiše v Ljubljano, 3128 2 | tudi lepa, drobna pisemca, zanje pa dvojno hvalo! ~ 3129 1 | erat in votis! Posebno pa zapeljiva je človeku ta misel tukaj 3130 5 | Drobno pesmico prijetno zapeti, to še marsikateri zadene, 3131 4 | biti; srce njegovo se ne zapira ničemur, kar žali in kar 3132 14| kolikor moči, tudi napeve! Zapisovale naj bi se pesmi, kakor se 3133 9 | samega sebe. Ta je prva zapoved, če se človek hoče boljšati, 3134 8 | bo, ~kaj vaša vodila mu zapovedó. ~Slovnica, kakor logika, 3135 3 | pomogli čez vse napotke in zapreke: ~Gorje, kdor nima doma,~ 3136 3 | duša; zdrav humor, ki ga ni zapustil nikdar, in pa pesem, zdaj 3137 5 | boje pozno, ko nikoli" -- zapuščene, zanemarjene samice: slovenske 3138 3 | sin na tujem svojo ubožno zapuščeno mater doma. In katera ljubezen 3139 11| natisniti, kakor bi jih radi, zaradi pomanjkljive oblike. Nikakor 3140 12| ji na skrivnem nasmehuje zarjavelo srce. To je natanko po življenju 3141 1 | črnjenjem; če se bo govorilo zarobljeno in neotesano z menoj: tedaj 3142 15| lepši in boljši del, kaka zarobljenost! O Juvenal, Juvenal, kjer 3143 8 | narodnega duha pri nas veliko zaslug, imeli so več dobre volje 3144 13| večjim veseljem, kolike zasluge za slovensko slovstvo ima " 3145 9 | se kažejo, ne morejo nas zasmehovati, ako vidijo, da spoznavamo 3146 9 | nas potlej tem neusmiljene zasmehujejo, ko so odkrili naše siromaštvo. " 3147 2 | in oblake, ki se vlačijo zaspano in dolgočasno po nebu; pošlje, 3148 15| Heraklej, ki je napeljal reko v zastarani gnoj. O Heraklej, Heraklej, 3149 9 | koga v oči bode, ko nagloma zasveti. Kaj nam pomaga, ako slepimo 3150 3 | mu zagrení. ~Gorje, kdor zatajiti~prisiljen voljo in srce, ~ 3151 16| katera tako preganja, tako zatira najboljšo moč! ~"Zvon" si 3152 4 | obračajo v stran ter si zatiskajo nosnice. Človekov sin pa 3153 3 | v malo mestece, v tesno, zatohlo pisarnico -- ta pot, kolikokrat 3154 7 | mladina nam izkazuje mnogo zaupanja in tolažilno nam je videti, 3155 1 | pošiljale pohvalnice in zaupnice. Na tihem, skoraj pozabljen 3156 9 | moram se enkrat za vselej zavarovati zoper to, da se mi, kar 3157 10| nikoli bilo niti ne bo, zaveže se, da hoče sam to storiti. 3158 4 | sovraštvo, zalázuje ga bleda zavist, ni čudo; ne morejo videti, 3159 5 | umetnost po pametnem, to ni zavrženo, četudi ne nese toliko in 3160 1 | preseljevanja". ~Pa kam sem zašel! Moja hiša je le iz papirja; 3161 1 | občutljivo izpodbadal in -- zbadal. Bodi; konec leta bova videla, 3162 4 | kmetje! ~Bes te lopi, kak zbeživa, ~kmetje pa za nama! ~Dva 3163 14| ljudstvih vidimo, kako skrbno se zbira in zvesto hrani vse, kar 3164 6 | krepkega jedra, da ni sama zbirka praznih, puhlih šal za otroke 3165 14| umeje, da bi se porabile zbirke, katere že imamo. To bi 3166 5 | misel, ki je vodila deželni zbor pri razpisu, tudi v gledišču 3167 15| roke, vzdigni ter pokaži ga zbranemu ljudstvu, rekoč: Ecce homo! 3168 15| svetišče prihodnosti. Baš so zbrani v nji oni, ki pravzaprav 3169 14| naj se oglasi, da se mu zbrano blago pošlje, da ga kritično 3170 4 | da bi ta "Zvonov" glas zbudil in izklical pesnika zopet 3171 4 | Jenkova melodija ti bode zbudila tudi brez besedne podlage 3172 3 | gosposko návlako, kar bi res zbudilo marsikateri a! in o! v prsih 3173 5 | pa vendar povzdigovala, zbujala mu "strah in milovanje ter 3174 8 | namreč, ki imajo sicer za zbujanje narodnega duha pri nas veliko 3175 3 | deželi; gotovo je marsikdo že zdihoval pred njim: ~Poiskal rad 3176 11| besede: "hvala in bala; tuje, zdihuje; lepó in pojó" (a tu nam 3177 6 | in po obliki; ali ne žali zdrave pameti, dobrega okusa, ali 3178 4 | vidi." ~"Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe 3179 7 | samo če se ti srečno in zdravo razvijejo, potem se nam 3180 4 | pesmi diha neka veselost, zdravost, zadovoljnost, neka mladost 3181 4 | sam sebe vesel -- svoje zdravosti, svoje krepkosti, dobre 3182 2 | dekleta in žen‚; vsaki zdrsne izpod umetno robljene, dišeče 3183 5 | Redke lastnosti, redko združene v lepi harmoniji v enem 3184 1 | radujejo sinovi ene matere, združeni v ljubezni do nje, v ljubezni 3185 4 | podoba, pa ta ritem! Težko se združujemo, a prostor nam ne pripušča, 3186 9 | teneatis, amici? In če se smeha zdržé prijatelji, ali se ga tudi 3187 1 | Glasnika", katerega je zdrževal v najslabših časih z vso 3188 13| velikim veseljem gleda kmet zelje, korenje in repo na njivi, 3189 4 | sveti, ~pretehta srečo vse zemljé; ~navaja ga veselje peti, ~ 3190 2 | robljene, dišeče rutice zganjen papirček na mizo, vsaka 3191 10| merjeno to: ~Čuj, kaj se zglaša? kliče te rog? ~Kdo bi tu 3192 10| lepoglasje, to najbolje pokažejo zgledi. Kako se vam n. pr. glasi 3193 11| greši zoper to pravilo . Zgledov ni treba navajati, polno 3194 3 | slovenska zemlja: po tako zgodaj, tako nenedoma umrlem S. 3195 10| Čitatelj se uči iz te zgodbe dveh stvari: prvič, kako 3196 5 | pojdejo iskat povsod okrog po zgodovinah slovanskih rodov. Bog daj, 3197 5 | dramatika sama, posebno pa zgodovinska. Še celo izmed Shakespearovih 3198 6 | pa dobiti pripravnih? Za zgodovinske nam manjka zgodovine, za 3199 5 | vsestranske omike, srečnega zgodovinskega instinkta, da na prvi mah 3200 5 | narodno-zgodovinskih in sploh zgodovinskih tragedij je malo tudi pri 3201 15| človekovemu podoben, ki je zgrabil bič ter izpodil iz hrama 3202 3 | tvoja pesem marsikomu bolj zgrabila in stresla srce; a kaj mora 3203 5 | le življenje, ~in kjer ga zgrabiš, zanimivo bo! ~Pa kar je, 3204 10| bil poprej nesrečno sem že zgubil, ~sem s strastjo večo zdaj 3205 3 | razsipava. ~V joku svojo zgubo~človek Bogu toži; ~slavec, 3206 5 | dihati upal; katera ga bo zibala med strahom in upom, med 3207 9 | tesnoprsnosti. Kdor ob cesti zida, ne sme se pritoževati, 3208 1 | Dunaju, kjer stavijo in zidajo vse vprek, kakor Izraelci, 3209 9 | delajo opazke o njegovem zidovanju. Vse nič nam ne pomaga, 3210 2 | in vročino, "da vrana zijá" -- a vendar, kakor že pravi 3211 5 | kraj, kamor zahaja o dolgih zimskih večerih meščan, da si preganja 3212 9 | storilo enkrat, samo če zinem, stereotipno zavrne: "Kdo 3213 7 | se oblika ne strinja in zlaga v lepi harmoniji z mislijo, 3214 12| poročila, ki se nikakor ne zlagajo, tako da nimamo o nji jasne 3215 5 | zadene bogato žilo čistega zlata, in zadnjič nenavadne poetične 3216 15| tudi naše "jeunesse dorée", zlate ali pozlačene mladine; ne 3217 15| plesalo in norelo okrog zlatega teleta: in svetega moža 3218 15| izganjati jih od tod; v hiši so zlatemu teletu posvečeni; vzemi 3219 4 | zgrabi, ~k tlom tovarša drugi zlekne; ~in tedaj za njima~ostajalca 3220 4 | To rekel je ptiček in zletel je z vej,~zmed vej pod nebó, 3221 4 | imela bi ti, ~še dans bi zletela čez hribe, doli, ~in kjer 3222 3 | doživel, kar je čutil: ~Čut se zlije mi v besede. ~Jenko ni delal 3223 3 | vsaj v obliki, v katero zliva lastni čut. ~Bolj ko loči 3224 11| krepkejša rima "dôba in zlôba", nega "nebésa in telésa", 3225 10| merah, da se ne rabijo dolgi zlogi za kratke,, zlasti drugi 3226 9 | podobi. Takega nasprotnika zmagati ni prijetno niti častno 3227 15| hvali najvišjega, sijajno zmago nam je podaril. ~Potem bi 3228 4 | ptiček in zletel je z vej,~zmed vej pod nebó, pod nebom 3229 4 | sosedom: "No, vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na 3230 3 | Nesrečnemu mladeniču, kateremu je zmešala prekanjena "koketa" peščico 3231 5 | se opotikali tu ob čudno zméšeni stilizaciji prvega oznanila -- 3232 9 | ga dobil v roke! Strašna zmota! -- Upal sem, da bom slišal 3233 12| teh naj se loti, kdor čuti zmožnosti v sebi in da slovenski dramatiki 3234 14| Ta in ta stara ženica je znala več sto pesmi; a nesla jih 3235 11| kám, ~kam nese me obup, ne znám. ~Da se tu vedno ponavlja 3236 3 | življenje nima nič posebno znamenitega in zanimivega. Pot iz kmečke 3237 3 | Težko in pravega umetnika znamenje je to, da z malimi pripomočki 3238 9 | vem, če se kdo izmed mojih znancev na Dunaju oglasi za razpisane " 3239 5 | čistega uživati, komur so znane naše domače zadeve. "Zvon" 3240 2 | bi prinašal "Zvon" tudi znanstvene spise; tudi tvoja je ta 3241 13| ako bi imeli eno glasilo znanstvu, eno literaturi ter en poučen 3242 1 | blizu, ko se bodo ozirali od znotraj po nji? Ali se jim bo zdela 3243 4 | Glejte, lepe, svetlobele zobe! Tako se da tudi v življenju 3244 13| 13 ~Neprijetno, nekako zoprno je govoriti pro domo. Vendar 3245 7 | vsakemu čutu, kakor bi zrastel z njima. In kakor ne sme 3246 14| imel za kratek čas. Ker ni zrastla iz naroda, ni dobila nikdar 3247 6 | lastnino imenovati samo, kar je zrastlo iz njegovih tal. Izvirne 3248 3 | sveta, to je njegova zdrava, zrela filozofija. Vidi reči, kakor 3249 9 | človek iz ust doraslega, zrelega človeka. Kdor torej piše 3250 14| težavnemu delu, kateri bi ločil zrnje od plev, popravil in prenaredil, 3251 16| morebiti vendar tu ter tam kako zrno na rodovitno zemljo. Ali 3252 13| nima nikakršnega namena zunaj sebe; ona je gospa, ki nikomur 3253 1 | zjutraj mesto, kjer je stala zvečer. Vendar pa, dasi je nova 3254 9 | ukaželjni gospod nasprotnik zvedeti najboljše knjige, obrne 3255 16| prepričanje vrivati; naj se vsak zveliča po svoje, a da bi koga pohujševal 3256 4 | pa je tolikanj temnejše. ~Zveličar je šel nekdaj s svojimi 3257 14| korenine v narodu, da ne zvéne in se ne posuši kakor rastlina 3258 15| in mesarijo kakor ljute zveri -- o ne! tako moriti zna 3259 11| mlád", zato se je človek zveseli, če jo kje najde. ~Dalje 3260 5 | nam poezija. Ta je človeku zvesta povsod, biva z njim v nizki 3261 12| vinskega bratca, a poleg zvestega, pridnega hlapca, ki ljubi 3262 5 | imenovati dramatika neka kemična zveza epike in lirike. Gledišče 3263 7 | bistvena, z idejo tesno zvezana stvar. ~Lepa misel v lepi 3264 15| je dovolj. Šopiri se po "Zvezdah" in "boulevardih", po salonih 3265 4 | svetijo se kakor redke zvezde na temnem nebu, okrog njih 3266 7 | senco, človeško lice ali zvezdovito nebo: tako mora pesnik v 3267 12| dalo na svetlo dvanajst zvezkov "Slovenske Talije". Zadnjih 3268 1 | še toliko. "Zvon" ne bo zvonček za otroke, ampak za odrastle 3269 3 | je mogle še videti domači zvonik. Jenko je ljubil svoj dom, 3270 13| obliko. O notranji vrednosti "Zvonovih" spisov soditi, to se ve, 3271 13| njegovemu okusu. Mnogovrstno je "Zvonovo" bralstvo, od deželnega 3272 8 | se delo hitreje in bolje zvrši. Kdor se loti tega dela, 3273 6 | sama zbirka praznih, puhlih šal za otroke in kuharice? Potem 3274 5 | preganja dolg čas s praznimi šalami in neslanimi burkami, ali 3275 14| vraže, navade, pregovore, šale, uganke, igre, vse se pobira 3276 12| ko vidi, kako se Pavle šali z njo, dobro jo pozna in 3277 12| Vedno je dobre volje, vedno šaljiv in gostobeseden, prijazno 3278 14| sentimentalnost ali pusta šaljivost; a poezije boš v taki pesmi 3279 15| stare plešaste grešnike, ki ščujejo iz dolgega časa, da bolje 3280 5 | ali pa celo, da si daje šegetati otrple počutke z razuzdanim 3281 9 | literaturo "smeti". "Zvon piše v šestem literarnem pogovoru: In 3282 10| lani na Dunaju beli dan. Šestinosemdeset pesmi, a niti enega apostrofa! 3283 5 | ljubiti, posnemati; kjer se šiba, kar je smešnega, biča, 3284 14| moško kmetsko mladino se širijo bolj in bolj tiste poskočnice, 3285 1 | hiši! Komu bi se prsi ne širile pri teh besedah! Tudi jaz, 3286 9 | v nedeljo dopoldne: "Na širnem polju sam stojim!" ko se 3287 4 | da vsak se ne sme tako širokega delati, ne v družbi ne v 3288 7 | blagoglasna. ~Oblika je dvojna, v širšem in ožjem pomenu. O prvi, 3289 15| vsak ima svojo tarifo; samo škoda je, da je na hrbtu pribite 3290 4 | preveč cvetic na pot. Nič ne škodi, trosilo se mu je že toliko 3291 9 | kako je vendar v resnici škodil ponatis mojega spisa? Ljudje, 3292 5 | narodnost ne utegnila morda časi škoditi umetnosti. Umetnost mora 3293 5 | kaj potem? ~Napačno in škodljivo se nam zdi to, da se je 3294 1 | posebno mladina v višjih šolah; tej pa je treba kazati 3295 3 | kosmate živali ne, da se šopirijo gizdave meščanke z drago 3296 15| je svet, kakor do sedaj, šopirite se še dalje po njem! ~ 3297 3 | je sedel kakor Ahilej pri šotorih molčeč, križem roke držeč 3298 4 | pri nas ne seza do rame! Španski kralj Filip gredé nekdaj 3299 4 | Ne ubija si glave s pusto špekulacijo, z nerodovitnimi teorijami, 3300 9 | sami našega imenja? Ali ne štejejo lahko, če hočejo -- in hočejo! -- 3301 7 | takega upali; vendar si štejemo v dolžnost, opominjati in 3302 13| kateri se hoče med izobražene šteti. Zdi se nam, da je ta misel 3303 14| tiste poskočnice, tiste "štirivrstnice", ki nam prihajajo po voznikih, 3304 4 | strašna kletev, ~v kletvi štirje kmetje! ~Bes te lopi, kak 3305 5 | učiti, vaditi se je treba, študij je treba na vse strani; 3306 11| bràt" bile bi slabe rime. "Šumí in gledati, srcé in déklice" 3307 4 | polna zelenja, cvetja, šumljajočih potokov in ptičjega žvrgolenja, 3308 1 | česar bi ne želel več -- pa žal-besede mi ne bo iz ust; zdaj imam 3309 9 | namerjal, kakor se mi podtika. Žalibog, da mi okolnosti ne pripuščajo, 3310 7 | ne sme lepa podoba nikdar žaliti očesa, nego goditi mu, tako 3311 6 | manjkalo gradiva ne oblike za žaloigre, za resne igre in vesele. 3312 5 | razpisala darila za igre, eno žaloigro, en igrokaz sploh brez posebnih 3313 1 | težko povedati naravnost. Žalosten je vsakemu pravemu rodoljubu, 3314 4 | pije med, dela pesmi, iz žalosti in veselja, iz smešnosti 3315 3 | ali krivičnim; ali gleda žalostne ali vesele! Kaj odgovarja 3316 4 | res; a možu ni spodobno žalovati in tožiti. Kaj bo s tem 3317 2 | slano, grom in strelo; ima žareče sonce na sinjem nebu, jasnem 3318 4 | nima veljave; zraven bi pa želeli tudi, da bi ta "Zvonov" 3319 13| deželnega poglavarja do železniškega čuvaja -- vsi stanovi se 3320 9 | pisal célo estetiko; a če želi ukaželjni gospod nasprotnik 3321 10| Nezveste si sreče nič več ne želim? ~Tudi takih se je ogibati, 3322 12| ustvariti nam narodno gledišče, želimo iz vsega srca prav obilo 3323 2 | bo pa moči ustreči vsem željam? Stvarnik nad oblaki ima 3324 16| previsoko sezati s svojimi željami. A da se bodo moje besede 3325 3 | gibanje! In da sem se, pokoja željan, lotil težavnega dela, nagnilo 3326 4 | dražite ga torej; ostro želo ima, gorje mu, komur ga 3327 13| nepraktična, ne polni ni mošnje ni želodca. Po strani jo zaničljivo 3328 2 | kar je lepše: dekleta in žen‚; vsaki zdrsne izpod umetno 3329 15| si utegnil, mahal si po ženah, a potem jim posebej še 3330 15| poročila svojim pobožnim ženam: Vesêli se, žena, ter hvali 3331 14| se ti bo: "Ta in ta stara ženica je znala več sto pesmi; 3332 4 | dopolnjuje. ~Ne znaš li, da ženska je slaba stvar? ~Potrpi 3333 15| satir! Ko bi ti videl naše ženstvo! A kaj? Nič novega bi ne 3334 4 | ustvarjen kakor čebela. Na žerjavici ležé peli so božjo hvalo 3335 15| poštenja je med njimi -- ne med židi, ti so pravi Aristidi in 3336 15| ljudstva in dežele kakor židje, ki hodijo z zajčjimi kožami, 3337 5 | na prvi mah zadene bogato žilo čistega zlata, in zadnjič 3338 3 | kune in druge take kosmate živali ne, da se šopirijo gizdave 3339 12| Življenje -- sanje". Izmed živečih Francozov so A. Dumas (sin), 3340 3 | čuti ves svet, le krepkeje, živeje, in da ima moč, dati svojim 3341 6 | bodi človek s človekom, živi, čuti sam, če imaš srce, 3342 5 | človeku kaže v resničnih, živih podobah življenje, kakšno 3343 9 | neznano, ker že tako dolgo živim daleč od domovine. Kako 3344 13| se orje in seje, kako se živina in čebele rede -- to je 3345 4 | vodici hladni~veselo ve živite; ~al ve lahko neskrbno~v 3346 14| kar je v zvezi z narodovim življenjem. Narodne pesmi, pripovedke, 3347 4 | knjigah obrastel je mah, ~v život se viharni vrzite; ~ne bodi 3348 4 | priti in pride, naj še tako žvižga in tuli burja po polju! ~" 3349 9 | sv. Anton in morda rakom žvižgati, to je morebiti poetično, 3350 4 | šumljajočih potokov in ptičjega žvrgolenja, polna življenja in gibanja." ~