Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] jastrebu 1 javka 1 jaz 70 je 993 jé 1 jece 1 jed 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 993 je 411 se 388 in 345 da | Josip Stritar Rosana IntraText - Concordances je |
Part
1 I | Čebele!" Mladi kmet, ki je bil dobil ta odgovor, ni 2 I | dobre volje. Mož, katerega je bil srečal in ogovoril, 3 I | srečal in ogovoril, imel je vrečo na rami; v vreči pa 4 I | prenašal čebele. Težko če ne je bil starega Jelenka, ki 5 I | bil starega Jelenka, ki je pridno v klanec koračil, 6 I | njegovih ust. ~Stari Jelenko je bil znan po vsi okolici 7 I | vsi okolici za moža, ki je vedno praznične volje. Redkokdaj 8 I | praznične volje. Redkokdaj je spregovoril resno besedo, 9 I | spregovoril resno besedo, zato ga je vse rado imelo. Kakor sonce 10 I | pravičnim in krivičnim, tako je stari Jelenko, vedno na 11 I | kratkočasil ves okraj, v katerem je bil doma. Vesela ga je bila 12 I | katerem je bil doma. Vesela ga je bila vsaka hiša, v kateri 13 I | vsaka hiša, v kateri se je ustavil; kar je pustil v 14 I | kateri se je ustavil; kar je pustil v nji dobre volje 15 I | ugank in pripovedk, bilo je ljudem dovolj za vso mizo. 16 I | dovolj za vso mizo. Kdor ga je srečal na potu, dobil je 17 I | je srečal na potu, dobil je svoj delež ter nesel ga 18 I | ga vesel domov. Rad se mu je dal otrok malo za lase potegniti 19 I | nič ga ni bolelo; možiček je vselej to robato dobrikanje 20 I | prijetno norčavostjo. ~Jelenko je bil nizke ali krepke postave, 21 I | visokih pleč, med katerimi je bila nekoliko udrta, precej 22 I | navadno držala na smeh. Noge je imel nekoliko zakrivljene, 23 I | nogami zatočil, kakor se je govorilo. Hrbet mu je bil 24 I | se je govorilo. Hrbet mu je bil sključen tako, da je 25 I | je bil sključen tako, da je bil mož skoraj grbast videti. 26 I | poviševalo njegove lepote, pač pa je delalo, da je bil videti 27 I | lepote, pač pa je delalo, da je bil videti še krajši, nego 28 I | bil videti še krajši, nego je bil v resnici. S tem kratkim 29 I | ljubeznivim bralkam, ali on je bil zadovoljen s svojim 30 I | telesom, tolikanj bolj, ker je bil že v letih, ko človeka 31 I | ničemurne misli. Dodati nam je še, da je nosil, kar so 32 I | misli. Dodati nam je še, da je nosil, kar so pametovali 33 I | širokim krajem, tako da je bil dober za dež in za sonce. 34 I | za dež in za sonce. Kadar je bil na potu, imel je dolgo, 35 I | Kadar je bil na potu, imel je dolgo, krepko palico v roki, 36 I | zgoraj zakrivljeno, tako da je bila nekako škofovi podobna, 37 I | ni bila srebrna. Lesena je bila kakor druge palice, 38 I | Mi bi skoraj sodili, da je bila iz hudolesovine; huda 39 I | bila iz hudolesovine; huda je bila zares, bali so se je 40 I | je bila zares, bali so se je psi in otroci, dasi jo je 41 I | je psi in otroci, dasi jo je mož redkokdaj rabil; in 42 I | redkokdaj rabil; in trpežna je bila kakor njegov klobuk. ~ 43 I | Jelenko nikoli. Govorilo se je, da je bil nekdaj že čisto 44 I | nikoli. Govorilo se je, da je bil nekdaj že čisto blizu 45 I | blizu ženitve, ali stvar se je bila razdrla, nihče ni prav 46 I | prav vedel zakaj; sploh je bilo mnogo skrivnostnega 47 I | nenavadnega moža. Kmetijo je bil prepustil mlajšemu bratu, 48 I | streho, brez njive. Mož je zase malo potreboval, kadil 49 I | ni, ne pil ne igral. Koše je plel doma in po hišah; popravljal 50 I | in po hišah; popravljal je ljudem razna orodja in radi 51 I | radi so ga klicali, kadar je bilo treba pomoči bolni 52 I | živini. ~Na takem potu ga je bil tudi zdaj srečal mladi 53 I | bila ta uganka, Jelenko je že druge razluščil." ~"Sam 54 I | Sam Bog večni vedi, kaj me je motilo, da sem se šel ženit?" ~" 55 I | Prav praviš, motilo; kaj te je motilo? Veš, jaz bi ti lahko 56 I | prav jasno povedal, kaj te je motilo; pa nočem, nespodobno 57 I | nespodobno bi bilo. Zdaj te je došla pamet, vsakega dojde 58 I | navadi prepozno; prepočasna je pamet ali pa smo mi prehitri, 59 I | posebno v mladosti, ko nam je pameti najbolj potreba. 60 I | huda kri, Somrak, to ti je naša nesreča, to je naš 61 I | to ti je naša nesreča, to je naš izvirni greh. Ali morda 62 I | ti svoje preglavice; to je, naju bi celo ne bilo na 63 I | Za drva bi bila še, suha je dovolj, za kaj drugega ne. 64 I | njega v najemu. O to vam je hud človek; gorje, ako bi 65 I | človek nima srca, ali pa je trdo, da bi lahko kresal 66 I | se s težkim srcem; to vam je bil pravi križev pot; Zveličarju 67 I | Zveličarju ni bilo huje, ko je šel na Oljsko goro ali na 68 I | ali na goro Kalvarijo in je krvavi pot potil. Kako se 69 I | krvavi pot potil. Kako se je zadrl nad menoj! Pital me 70 I | zadrl nad menoj! Pital me je z lenuhom, lahkoživcem in 71 I | zapravljivcem; kakor toča je padalo na mojo ubogo glavo. 72 I | predobro godi, da ne vemo, kaj je pravo siromaštvo, kaj je 73 I | je pravo siromaštvo, kaj je stradanje; po mestih, pravi, 74 I | pozimi. Jaz ne vem, kako je po mestih. Ko sem bil pri 75 I | glavnih trgih, tam seveda je malo videti siromaštva. 76 I | zadere se nad mano in rdeč je bil, kakor puran v jezi; 77 I | kakor puran v jezi; kaj je potem še rekel, tega ne 78 I | povsod spremlja; ta pes je sam peklenšček, nikoli nisem 79 I | staro podrtijo na Skali je dal toliko denarja, da bi 80 I | našo vas kupil. In koliko je potem potrošil za popravljanje! 81 I | popravljanje! Naredil si je grad, ki je že bolj trdnjava, 82 I | Naredil si je grad, ki je že bolj trdnjava, kakor 83 I | s svojim hlapcem ali kaj je? Streže mu in kuha in kaj 84 I | sploh govori; mogoče, da ga je svet hudobnega naredil." ~" 85 I | menjal. Sam Bog ve, kaj ga je prineslo v naše kraje in 86 I | prineslo v naše kraje in od kod je prišel. Nič dobrega nam 87 I | dobrega nam ni prinesel; odkar je on tukaj, tri leta bo v 88 I | tri leta bo v jeseni, nam je vsako leto toča pobila." ~" 89 I | ne pravim. V šoli se nam je pravilo, da se toča sama 90 I | duhovniki nas pa uče, da je toča božja kazen, torej 91 I | Jaz ne, Adamov France, ki je bil v mestu v latinskih 92 I | mestu v latinskih šolah, jih je bil našel enkrat, ko jih 93 I | bil našel enkrat, ko jih je bil Skalar na kamnu pozabil. 94 I | kamnu pozabil. Pogledal je bil vanje ali razumel ni 95 I | videl, kaj dela. Morebiti je pa kak učenjak, ki napravlja 96 I | Veste, jaz pa menim, da je kak hudodelnik; bogve kaj 97 I | kak hudodelnik; bogve kaj je storil, potem je pa pobegnil 98 I | bogve kaj je storil, potem je pa pobegnil in priklatil 99 I | se v naše kraje, ali jim je pa celo iz ječe ušel. Čudno 100 I | hosti gredico tobaka, če je še tako skrit, precej ga 101 I | Hudoben človek, praviš, da je Skalar; ali si pa že slišal, 102 I | ali si pa že slišal, da je, odkar je tukaj, komu kaj 103 I | že slišal, da je, odkar je tukaj, komu kaj žalega storil?" ~" 104 I | delal na polju, dovolj jedi je bilo in pijače, Skalar nikomur 105 I | ostane; škoda samo, da si je prihranil tako malo polja, 106 I | iz roke v roko, samo da je delo dobro in pa o pravem 107 I | kokoši blizu po okolici, zato je tudi lisica." ~"Torej je 108 I | je tudi lisica." ~"Torej je dobro imeti tatu in lisico 109 I | žena in otroci. Glej, sonce je zašlo; tudi meni bo dobro 110 I | zdaj s Somrakom; starček je imel dobro srce, smilil 111 I | dobro srce, smilil se mu je ubogi Somrak, ki so ga težile 112 I | Morebiti bi bil Jelenko, ki je poznal kraj in ljudi kakor 113 I | o Skalarju, ali poslušal je rajši, bodisi da ga je mikalo 114 I | poslušal je rajši, bodisi da ga je mikalo slišati, kar se govori 115 I | skrivnostnem človeku po okraju, ali je pa hotel Somraku dati priliko, 116 II | in živine; mnogi kmetič je gnal pozno zvečer s potrtim 117 II | neprodano domov in po cesti se je vrstil voz za vozom z blagom, 118 II | za "odpustke". Svetá se je bilo sešlo zlasti na večer 119 II | zlasti na večer toliko, da se je vse trlo. Potrebnik, pošteni 120 II | deželske gosposke, kateremu je bila izročena skrb za red 121 II | kam bi se dejal; povsod ga je bilo treba, in povsod človek 122 II | more biti. Zalesje, kjer je vendar vedel za vsako hišno 123 II | z zavezanimi očmi, kjer je poznal po imenu, po samem 124 II | neizmerno dolgo in široko; zdaj je bilo slišati hrup na tem 125 II | prepir na drugem; ni čudo, da je bil stari mož skoraj iz 126 II | mož skoraj iz uma: on sam je bil za vse odgovoren. Res, 127 II | odgovoren. Res, dobro oko je imel in uho, ali kaj to, 128 II | nesrečnega dneva konec! Kaj je bilo pač, kar je tako razburilo 129 II | konec! Kaj je bilo pač, kar je tako razburilo mirne Zaleščane, 130 II | razburilo mirne Zaleščane, kar je prizadejalo toliko preglavice 131 II | služabnika. ~Že prej ta večer je bila prišla med drugimi 132 II | Imeli so velik voz, ki je bil skoraj hišici podoben, 133 II | skoraj hišici podoben, vrata je imel in okna, še celo majhen 134 II | pristriženi; bistre, črne oči je imel, dolg, kljukast nos, 135 II | upala, bleda lica. Kdor ga je videl, ni mu bilo treba 136 II | bilo treba popraševati, kdo je poveljnik tej družbi; saj 137 II | bilo med njimi; njih obleka je bila zanemarjena in težko 138 II | Eden celo izmed njih se je, izstopivši iz voza, takoj 139 II | na glavo postavil, drugi je kozolce prevračal in tretji 140 II | kozolce prevračal in tretji je kolo zatočil od konca do 141 II | menda iz samega veselja, da je konec dolgočasne vožnje. 142 II | ni dal mnogo odloga, vsak je moral na svoje delo. Začno 143 II | od kola do kola, tako da je bila najmanj za pet sežnjev 144 II | Najumnejši izmed njih si je zastonj belil glavo. Ko 145 II | zastonj belil glavo. Ko je bilo delo dokončano, migne 146 II | bile tako lepo oblečene! To je bila vse sama svila ali 147 II | bogati ljudje! Približalo se je bilo že več vaških mladeničev; 148 II | drobnih ročic in nožic! In kaj je bilo še videti! Imeli so 149 II | zopet po vseh štirih, kakor je psom spodobno. ~Ko so bili 150 II | dečka bobnala in tretji je trobil. Kadar je utihnila 151 II | tretji je trobil. Kadar je utihnila godba, oglasi se 152 II | novi prikazni. Poveljnik je imel izkušeno oko; v svesti 153 II | izkušeno oko; v svesti si je bil, da se sme nadejati 154 II | vreme ugodno. ~Veselo se je kadilo iz dimnika na vozu, 155 II | iz dimnika na vozu, ko se je vrnila družba. Naglo se 156 II | ubogemu Potrebniku. Vreme je bilo lepo, mnogo ljudstva 157 II | bilo lepo, mnogo ljudstva je bilo privrelo od vseh strani. 158 II | strani. Poveljnik družbe je bil zadovoljen; zjutraj 159 II | Največ občinstva seveda je stalo bliže in dalje okoli. 160 II | Ženska s torilcem v roki je hodila okrog in tako prijazno 161 II | hodila okrog in tako prijazno je prosila in prigovarjala 162 II | prigovarjala ljudem, da je vendar ta in oni, četudi 163 II | v torilce; in vsakemu se je tako ljubeznivo zahvalila, 164 II | ljubeznivo zahvalila, da je bilo že samo to nekaj vredno. ~ 165 II | Ali tudi občinstvo zaleško je bilo lahko zadovoljno z 166 II | lahko zadovoljno z vsem, kar je bilo videti, in razvajeni 167 II | bili Zaleščani. Zdaj se je eden čudovito zvračal, vznak 168 II | take čudeže delal; zdaj je drug za njim goreče predivo 169 II | na drobne kosce. Z zobmi je držal železo, ki bi ga bil 170 II | rokama. Največ veselja pa je delal, zlasti mladini, norčav 171 II | pošle. Na posebnem mestu je sedela starka, katera je 172 II | je sedela starka, katera je vsakemu, kdor je hotel, 173 II | katera je vsakemu, kdor je hotel, prerokovala iz rok 174 II | sreče. Celo stari Jelenko se je bil dal pregovoriti, da 175 II | bil dal pregovoriti, da je stopil pred njo ter ji roko 176 II | imela sreče. Menda, ker je slišala, da mu pravijo oče, 177 II | mu pravijo oče, mislila je, da je mož oženjen, in prerokovala 178 II | pravijo oče, mislila je, da je mož oženjen, in prerokovala 179 II | oženjen, in prerokovala mu je, da bo imel mnogo sreče 180 II | ni na pravem sledu; sploh je bilo videti, da ni ženica 181 II | vesela; pametnim ljudem je težko prerokovati! ~Ali 182 II | prerokovati! ~Ali vse to, kar je bilo videti do sedaj, dasi 183 II | še senca proti temu, kar je še čakalo slavnega zaloškega 184 II | občinstva. Kaj bode z vrvjo, ki je nategnjena od stebra do 185 II | visoko od tal? Nekoliko časa je bilo vse mirno; videti je 186 II | je bilo vse mirno; videti je bilo iz vsega, da sedaj 187 II | zabita, in nategne vrv, ki je bila nekoliko odjenjala. 188 II | nihče ni videl, od kod je prišla, kar stala je pred 189 II | kod je prišla, kar stala je pred njimi; nihče se ni 190 II | jo bil videl popred. Lepa je bila ta deklica, Zaleščani 191 II | enakega; kakor angel se jim je zdela, samo brez peruti. 192 II | misliti prave lepote; orjavela je bila, kolikor je bilo videti 193 II | orjavela je bila, kolikor je bilo videti šibkega životka. 194 II | tanka obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen. Goste, 195 II | kolen. Goste, črne lase ji je oklepal zlat ali pozlačen 196 II | jutranji rosi. Z veseljem je gledalo lepo deklico vse 197 II | veselje; mnogim gledalcem se je milo storilo o njenem pogledu; 198 II | deklica ni bila vesela, otožna je bila videti, tako otožna! ~ 199 II | videti, tako otožna! ~Ko je tako stala nekoliko časa, 200 II | ter ji reče, kolikor mu je bilo moči, z mehkim, prijaznim 201 II | stopati po vrvi. Gledalcem je od straha utripalo srce. 202 II | straha utripalo srce. Ko je bila prišla do srede, zopet 203 II | do drugega konca. Ali to je bil samo začetek. Kar je 204 II | je bil samo začetek. Kar je počela nazaj grede, to je 205 II | je počela nazaj grede, to je bilo že pregrešno. Zdaj 206 II | bilo že pregrešno. Zdaj je pokleknila na vrv, zdaj 207 II | pokleknila na vrv, zdaj je skakala po eni, potem po 208 II | padala, in zdaj -- srce je zastalo gledalcem -- zdaj 209 II | zastalo gledalcem -- zdaj je pala zares, ali ujame se 210 II | se z roko ob vrv -- vsem je bil kamen od srca; da bi 211 II | bi pa vedeli gledalci, da je vse to na videz, pade zopet 212 II | nasmehom, potem izgine. In kaj je bilo njeno plačilo? Dobro-klici 213 II | kratkimi presledki, kolikor je bilo treba, da so se nekoliko 214 II | igralci, posebno pa, da se je zopet nabralo drugo občinstvo. 215 II | občinstvo. Ravnatelj družbe je bil vesel, dolgo že ni imel 216 II | dobre letine. Zadovoljen je bil s svojimi ljudmi, posebno 217 II | priljuden z njimi; Rosani je večkrat prijazno pogladil 218 II | prav po volji. Vselej se je skoraj nejevoljno obrnila 219 II | obrnila v stran in še bolj je bila žalostna. Ali to ni 220 II | vesela ali žalostna, da mu je le denar služila. ~Na večer 221 II | služila. ~Na večer celo je bilo vse polno ljudi na 222 II | lepemu, krepkemu dečku, ki je bil podoben svojemu očetu, 223 II | podoben svojemu očetu, kolikor je mogel s svojimi petnajstimi 224 II | dvoje gledališče. ~Vse se je vršilo igralcem in gledalcem 225 II | gledalcem po volji. Mračilo se je že, ko pride zopet Rosana 226 II | Rosana na vrsto. Sedemkrat je bila že na vrvi. Ko je bilo 227 II | Sedemkrat je bila že na vrvi. Ko je bilo treba iti osmikrat 228 II | iti osmikrat na delo, ko je že stala poleg stebra, obide 229 II | premagala šibko dekletce. Ko je ravnatelj to videl, mislil 230 II | ravnatelj to videl, mislil je, da deklica noče, da se 231 II | ni mislil; pohlepnost ga je bila vsega oglušila in oslepila. 232 II | človek, ali silno nagle jeze je bil, in gorje mu, kdor se 233 II | bil, in gorje mu, kdor se je ustavljal njegovemu povelju. 234 II | njegovemu povelju. Hud gospodar je bil in nmogokateri njegovih 235 II | nmogokateri njegovih podložnih je že čutil težko roko njegovo. 236 II | Razsrdi se: dva koraka in stal je pred deklico, s kratkim 237 II | kratkim bičem v roki, ki ga je imel za pse in sploh za 238 II | se nad njo; ves zaripljen je bil v obrazu in strele so 239 II | nastane med gledalci, vse je kričalo; ali toliko poguma 240 II | človeka. Z obema komolcema je bil razmetal kakor snope 241 II | od nog do glave, bil mu je komaj do rame, kakor bi 242 II | nisi, da bi mi branil. Tako je pač meril Golijat Davida 243 II | ne ganeš, če ne --" ~To je bilo glavarju preveč; take 244 II | ni nadejal glavar; močan je bil za tri take, ali puška 245 II | za tri take, ali puška ga je v strah prijela; s takim 246 II | norčeval, ne z možem, ki ga je imel v roki. Nehotoma stopi 247 II | nepokornega otroka?" ~"Tako! To je druga; ker govorite o pravici, 248 II | upate reči mi v lice, da je ta deklica vaša hči? Saj 249 II | Mož ne odgovori. Videti je bilo, da mu je bilo to vprašanje 250 II | odgovori. Videti je bilo, da mu je bilo to vprašanje silno 251 II | takega klateža!" ~Ta priimek je bil razžaljiv, ali te vrste 252 II | tudi ne smejo biti. Mož je čutil, da se je prepir zasukal 253 II | biti. Mož je čutil, da se je prepir zasukal na stran, 254 II | iskati pravice. Poskusil je torej drugače, da bi izbil 255 II | rekel," pravi mirno, "da je moja hči, ali služabnica 256 II | hči, ali služabnica moja je, in več ko to." ~"Sužnja 257 II | več ko to." ~"Sužnja vaša je, kar naravnost govorite." ~" 258 II | zanjo, ne vprašam; sram me je govoriti o človeku kakor 259 II | govoriva dalje o tem. Od kod je dekle?" ~"Ne vem, kje jo 260 II | dekle?" ~"Ne vem, kje jo je pobral; vprašal ga nisem, 261 II | do tega otroka; deklica je prosta in lahko gre, kamor 262 II | postal jaz nesrečen. Rosana je vse moje premoženje, ona 263 II | smeli biti zadovoljni." ~Mož je bil res zadovoljen. ~"Rosana 264 II | res zadovoljen. ~"Rosana je vaša, gospod; kar hočete, 265 II | Ne moja, svoja, prosta je in lahko gre, kamor hoče -- 266 II | besedah se obrne k deklici, ki je čepela ob stebru. Ženske 267 II | okrepčale jo z mrzlo vodo, da se je zopet zavedela. Deklica 268 II | zopet zavedela. Deklica je bila kakor v omotici, vendar 269 II | kakor v omotici, vendar je vedela, kaj se je godilo. 270 II | vendar je vedela, kaj se je godilo. Molče poda svojemu 271 II | lepimi, velikimi očmi. Mož je bil obilo poplačan. Za ta 272 II | svojega premoženja. Manj ga je veselila splošna pohvala 273 II | zaleškega občinstva. Šum je bil po zbrani množici, čuli 274 II | ki hlače nosite, kar vas je, stari in mladi; mož vas 275 II | vsi skupaj. Sramota!" ~Vse je molčalo; težko je bilo odgovarjati 276 II | Vse je molčalo; težko je bilo odgovarjati srditemu 277 II | Samo stari Jelenko, ki je blizu stal, imel je toliko 278 II | ki je blizu stal, imel je toliko poguma, da se mu 279 II | počasi približa. Z glavo je majal, a to je bila njegova 280 II | Z glavo je majal, a to je bila njegova navada, glava 281 II | njegova navada, glava se mu je tresla od starosti. Poda 282 II | deklici na jezik. Torej je bilo morebiti vendar res, 283 II | morebiti vendar res, kakor je ugibal Jelenko, da napravlja 284 II | jo komu v vasi; ali imel je malo zaupanja do Zaleščanov 285 II | do Zaleščanov in deklici je bilo treba skrbne strežbe, 286 II | staremu Jelenku; videti je bilo, da ima nekoliko zaupanja 287 II | jo poda deklici. Zdaj se je pokazalo, da je bilo njene 288 II | Zdaj se je pokazalo, da je bilo njene slabosti krivo 289 II | zraven tudi stradanje. Ko se je bila deklica okrepčala z 290 II | gre Skalar v hlev, kjer je imel svojega konja spravljenega. 291 II | deklica zbudi. -- ~Mračilo se je že, ko so gledali Zaleščani 292 II | otrokom v naročju. Počasi je jahal po cesti Skalar z 293 II | proti svojemu gradu. Konj je lahno stopal, kakor bi vedel, 294 II | očetu, da mu izroči, kar je bil zaslužil s svojo družbo. 295 II | zaslužil s svojo družbo. Oče je bil zadovoljen z njegovim 296 II | njo, kakor mu drago. Sin je bil vesel, upal je lep večer 297 II | Sin je bil vesel, upal je lep večer preživeti s svojimi 298 II | tovariši. Ali njegovega veselja je bilo kmalu konec. Ko pride 299 II | med zbrano družbo, bilo je videti, da nekoga pogreša. 300 II | pogreša. Poprašuje, kje je Rosana. Od nikogar ne dobi 301 II | odločnega odgovora; a kazalo je vse, kar je videl, da se 302 II | odgovora; a kazalo je vse, kar je videl, da se je moralo, 303 II | vse, kar je videl, da se je moralo, ko njega ni bilo, 304 II | Povrne se k očetu. ~"Kje je Rosana, oče?" ~"Kaj jaz 305 II | vprašam, vi morate vedeti: kje je Rosana?" ~"Ne bodi mi siten, 306 II | prosim vas, oče!" ~"Tako je prav, tako se govori z očetom. 307 II | ne gane z mesta. Preveč je slišal naenkrat. Zmedeni 308 II | nevihte za gorami. Marko je ljubil Rosano, ki je menil, 309 II | Marko je ljubil Rosano, ki je menil, da mu je sestra, 310 II | Rosano, ki je menil, da mu je sestra, z ginljivo ljubeznijo; 311 II | ginljivo ljubeznijo; in to je bila njena sreča. Gorje 312 II | sreča. Gorje mu, kdor bi se je bil s prstom dotaknil, žalil 313 II | z nespodobno besedo! To je bilo znano vsej družbi; 314 II | moški in ženske, sveta jim je bila bratova ljubezen. In 315 II | ljubezen. In Rosana? Prijazna je bila z njim kakor sestra 316 II | ljubezni mu ni kazala. Trpela je tako rekoč, da jo ljubi 317 II | streže po svoji moči. Vedno je bila tiha in otožna tudi 318 II | otožna tudi z njim; nikoli je ni mogel pregovoriti, da 319 II | ji srce teži. Slednjič se je mladenič umiril, vesel je 320 II | je mladenič umiril, vesel je bil in zadovoljen, da ga 321 II | njega edinega, drugih se je skrbno ogibala. Nekoliko 322 II | ogibala. Nekoliko starejši je bil mimo nje, nihče ni prav 323 II | prav vedel, koliko. Ko jo je oče dobil, prav majhna je 324 II | je oče dobil, prav majhna je bila še, rekel je svojemu 325 II | majhna je bila še, rekel je svojemu sinu, da je njegov 326 II | rekel je svojemu sinu, da je njegov sestra, ki jo je 327 II | je njegov sestra, ki jo je bil dal po materini smrti 328 II | sorodnikom v hišo. To se je vsem verjetno zdelo in vsi 329 II | Markovo sestro. ~Dolgo časa je Marko tako stal, oče je 330 II | je Marko tako stal, oče je bil odšel v gostilno. Slednjič 331 II | nisem vprašal človeka, kdo je in kaj je; meni to nič mar. 332 II | vprašal človeka, kdo je in kaj je; meni to nič mar. Ne bodi 333 II | Oče, jaz moram vedeti, kje je." ~"Saj sem ti že rekel, 334 II | šali z njim govoril. Marku je bilo videti, da je sklenil, 335 II | Marku je bilo videti, da je sklenil, kaj mu je storiti. 336 II | videti, da je sklenil, kaj mu je storiti. Mirno reče očetu: ~" 337 II | razideta oče in sin. Mož je imel malo zaupanja v sinovo 338 II | v sinovo junaštvo, menil je, da bode Marko nekoliko 339 II | svoji družbi. -- ~V tem času je bil Skalar dospel do svojega 340 II | otrokom v naročju. Mesec jim je razsvetljeval pot, samo 341 II | spotaknila umna žival. Deklica je bila zaspala kakor dete 342 II | materi v naročju. ~Debelo je gledal stari sluga, ki je 343 II | je gledal stari sluga, ki je bil prišel z lučjo v roki 344 II | roki gospodu naproti, ko je videl svojega gospodarja 345 II | ni, kaj to pomeni. Poznal je svojega gospoda, da nima 346 II | Na Skalarjevem domu se je malo govorilo. Tudi Skalarju 347 II | nepotrebnega hrupa in ropota. Lahno je stopal mož kolikor je mogel 348 II | Lahno je stopal mož kolikor je mogel s svojimi okornimi 349 II | svojih opravkih -- konj ga je mirno čakal na dvorišču; 350 II | od samega straha. Jelenko je bil dobro in urno opravil, 351 II | urno opravil, kar se mu je bilo naročilo. Našel je 352 II | je bilo naročilo. Našel je pripravno žensko in pregovoril 353 II | žensko in pregovoril jo, da je šla še tisti večer v grad 354 II | poda ji prijazno roko, kar je ženico nekoliko potolažilo, 355 II | potolažilo, naroči ji, kar se mu je zdelo potrebno; potem ji 356 III | III ~Drugo jutro zgodaj je gospod Skalar jezdil v mesto 357 III | mesto po zdravnika. Dasi je imel sam dovolj zdravniške 358 III | odgovornosti za mlado življenje, ki je bilo prišlo tako nenadoma 359 III | slaba hrana, trud: vse to je že dolgo glodalo in razjedalo 360 III | šibki životek; dolgo se je premagovala in vse voljno 361 III | voljno prenašala; molče je trpela, saj ni imela nikogar, 362 III | milo materino oko, katero je otroku to, kar je pomladno 363 III | katero je otroku to, kar je pomladno sonce cvetici. 364 III | premagale težave; nagnila je glavico, kakor vršiček povesi 365 III | povesi drevesce, kateremu je glodajoči črv prišel do 366 III | življenja. ~Dobro strežnico je bil tako v naglici izbral 367 III | stari Jelenko. Stara ženica je bila sama nekdaj mati; zgodaj 368 III | sama nekdaj mati; zgodaj je bila izgubila moža in otroka. 369 III | moža in otroka. Samotarila je v svoji koči, a ne brez 370 III | raznih potrebah; hodila je na porode, stregla bolnikom, 371 III | molila pri mrličih. In zdaj je stregla ubogi Rosani; zdela 372 III | ubogi Rosani; zdela se ji je tako podobna njeni hčerki, 373 III | podobna njeni hčerki, ki je zdaj v nebesih. Rosana bi 374 III | njene postelje. Zdravnik je moral obljubiti, da pride 375 III | pogledat k bolnici. Skalar sam je bil pozabil vse svoje navadne 376 III | edina skrb, edina misel mu je bila Rosana. Težko mu je 377 III | je bila Rosana. Težko mu je bilo gledati bolno deklico 378 III | tako ničemurno oblečeno. Ko je bil šel v mesto po zdravnika, 379 III | mesto po zdravnika, kupil ji je lepo belo dolgo obleko ter 380 III | se bode prebudila. ~Bilo je že na večer, ko se deklica 381 III | deklica predrami; rada se je dala preobleči. Vidno vesela 382 III | preobleči. Vidno vesela je bila, da se more iznebiti 383 III | more iznebiti obleke, ki jo je spominjala neprijetne preteklosti. 384 III | odejo in šele potem, ko je bila preoblečena, vtakne 385 III | zopet v nedrje. Videlo se je iz vsega, da ji je ta zavitek 386 III | Videlo se je iz vsega, da ji je ta zavitek najdražji, pač 387 III | pač edini zaklad. Potem je zopet mirno ležala, ne vedoč, 388 III | okoli nje. ~Ponoči se ji je začelo blesti po glavi. 389 III | blesti po glavi. Naglas je govorila, in sicer tako, 390 III | sicer tako, da Skalarju, ki je čul poleg nje, ni bilo pretežko 391 III | posneti si iz vsega, kar je slišal, poglavitne dogodke 392 III | prejšnje življenje se ji je predočilo še enkrat. Podoba 393 III | še enkrat. Podoba se ji je vrstila za podobo pred očmi, 394 III | žalostne podobe! ~Videla se je v borni izbici zvečer. Pri 395 III | zvečer. Pri brleči luči ji je sedela bleda mati in šivala. 396 III | košček suhega kruha, ki ga je prihranila, ter prosi jo, 397 III | Dete, moja zadnja ura je prišla, zapustiti te moram. 398 III | dete; zavrgel, sunil te je od sebe, tebe in mene. In 399 III | glasno pred svetom: Moja mati je bila nedolžna, nedolžna. 400 III | zate, ti ne smeš trpeti, če je kaj pravice na zemlji. Vsega 401 III | izpod zglavja zavitek -- to je vse, kar ti morem zapustiti. 402 III | Vzemi to in zvesto hrani, to je vse tvoje premoženje; morebiti 403 III | in pojdi po sosedo." Ko je bila hčerka odšla, vzklikne 404 III | zaspi. Glasni jok hčere, ki je prišla kmalu potem s staro 405 III | potem s staro sosedo, ni je več zbudil. ~Zopet čez nekaj 406 III | Zopet čez nekaj časa bila je v temnem gozdu; jagode je 407 III | je v temnem gozdu; jagode je brala. Utrujena leže poleg 408 III | zgrabi jo in odnese. Srce je pretresel Skalarju mili 409 III | Skalarju mili krik deklice, ki je vpila na pomoč. Potem utihne, 410 III | usta zamašil. ~Dolgo časa je molčala. Skalar je slonel 411 III | časa je molčala. Skalar je slonel nekaj časa globoko 412 III | mora jo poslušati. Bila je v nebesih. Med zveličanimi 413 III | ostanem pri tebi; na zemlji je žalostno, tu gori, v nebesih, 414 III | nebesih, v tvojem naročju je veselje!" ~Nato utrujena 415 III | in odide. Ves drugi dan je bil še bolj tih in redkobeseden 416 III | govoril z njim. Prej se ga je ogibal, zdaj mu je večkrat 417 III | se ga je ogibal, zdaj mu je večkrat nalašč hodil naproti; 418 III | nagovoriti si ga ni upal; čakal je, da bi ga gospod sam ogovoil. 419 III | gospod sam ogovoil. Vse je kazalo, da ima mož nekaj 420 III | povedati vam moram; včeraj je bil mlad človek tukaj; povpraševal 421 III | človek tukaj; povpraševal je, ali ni neka mlada deklica 422 III | ni dal odpraviti. Hotel je po vsi sili z vami govoriti. 423 III | se premisli; bogve, kdo je ta človek; ko bi pa vendar 424 III | reče slugi: ~"Kakšen pa je bil tisti človek?" ~"Kakih 425 III | Še to mu lahko rečeš, da je deklica tukaj, a bolna je, 426 III | je deklica tukaj, a bolna je, nikakor ne sme prednjo, 427 III | obrne tako ali tako. Dekle je v dobrih rokah, brez skrbi 428 III | skrbi naj bode, kdor koli je ta človek. Zdaj veš." ~*** 429 III | popraševati po Rosani; kmalu ji je bil na sledu. Popotni sejmarji 430 III | deklico v naročju. In tako se je vedno bolj približeval Skalarjevemu 431 III | Skalarjevemu gradu. Dovolj je vedel za zdaj. Ponoči je 432 III | je vedel za zdaj. Ponoči je bilo že, ko je prišel do 433 III | zdaj. Ponoči je bilo že, ko je prišel do grada; zdaj ni 434 III | bilo mogoče vanj. Čakati je bilo treba do jutra. Kakor 435 III | bilo treba do jutra. Kakor je bil rekel očetu, tako je 436 III | je bil rekel očetu, tako je hotel storiti; nazaj ne 437 III | nikdar! Pod milim nebom je bilo treba prenočiti. Zakaj 438 III | Zakaj ne? Lepa, topla noč je bila; mesec je svetil na 439 III | topla noč je bila; mesec je svetil na jasnem nebu. Nekaj 440 III | jasnem nebu. Nekaj časa je pohajal pod gričem, na katerem 441 III | pohajal pod gričem, na katerem je stal trdni grad, zdaj tako 442 III | ne sluti, kako blizu ji je on; in ko bi slutila, kdo 443 III | in ko bi slutila, kdo mu je porok, da bi se ga veselila? 444 III | ni zahteval, bivati samo je hotel blizu nje, en zrak 445 III | sezale njegove želje, to pa je moral imeti, naj bi mu bilo 446 III | mirno zaspi. ~Drugo jutro se je zgodilo, kakor je sluga 447 III | jutro se je zgodilo, kakor je sluga pravil svojemu gospodu. 448 III | Kam se obrniti? Živeti je bilo treba. Ni se dolgo 449 III | dolgo premišljal. Sklenil je v službo stopiti, kjer kako 450 III | od grada; vsako delo mu je bilo po volji, samo nazaj 451 III | prejšnje življenje! Šel je od vasi do vasi po okolici 452 III | za malega hlapca. Kmet ga je sicer čudno gledal, nič 453 III | prav upal; ali mladenič je znal tako lepo govoriti, 454 III | lepo govoriti, tako pošteno je gledalo njegovo oko, da 455 III | gledalo njegovo oko, da je kmet slednjič sklenil, poskušati 456 III | poskušati z njim. Marko ga je prosil najprej, da mu dá 457 III | dá druge obleke, kar mu je kmet rad storil. Preoblečen 458 III | kmet rad storil. Preoblečen je bil mladenič precej ves 459 III | precej ves drugačen, tako da je bil kmet zadovoljen z njim; 460 III | zadovoljen z njim; a sklenil je vendar, da hoče vsaj nekoliko 461 III | skrbno paziti nanj. Marko mu je odkritosrčno povedal, da 462 III | ni vajen dela; prosil ga je, naj ima z začetka potrpljenje 463 III | obetal. Čez malo časa mu je šlo vsako delo lepo izpod 464 III | delo lepo izpod rok, da ga je bilo gledati veselje. ~ 465 IV | samo proti večerni strani je bilo nekoliko ravnega prostora; 466 IV | grmovja. Redka, kratka trava je tu neveselo rasla po peščenih 467 IV | po peščenih tleh in okrog je bilo navadno gozdno drevje, 468 IV | robidovje in drugo trnje, ki je sezalo noter dol do pod 469 IV | prijazen, skoraj odljuden je bil ta prostor, kakor grad, 470 IV | gospodar. Med drevjem tu se je odlikoval star, visok, košat 471 IV | vrsti. V njegovi senci si je bil postavil Skalar mizico 472 IV | enega samega človeka. ~Bilo je na večer, lep zgodnjejesenski 473 IV | zgodnjejesenski večer! Sonce se je bližalo zatonu, ko je Skalar 474 IV | se je bližalo zatonu, ko je Skalar sedel na klopčici 475 IV | bil sanjač; malokdaj ga je videl kdo zamišljenega; 476 IV | kdo zamišljenega; zdaj pa je vse kazalo, da je zamišljen. 477 IV | zdaj pa je vse kazalo, da je zamišljen. Vsak človek ima 478 IV | to ni v njegovi moči. Vse je bilo mirno in tiho okrog, 479 IV | okrog, samo zdaj pa zdaj je zaukal kak pastir pri čredi, 480 IV | pastir pri čredi, ki se je pasla po strnišču pod gričem. 481 IV | pod gričem. Lep razgled je imel skalski gospodar proti 482 IV | bele glave. ~Nekoliko časa je Skalar, morebiti radostno, 483 IV | gledal to lepoto; potem pa je naslonil na roko glavo in 484 IV | globoko se zamislil. Sam je bil in čutil je, da je sam, 485 IV | zamislil. Sam je bil in čutil je, da je sam, morebiti še 486 IV | Sam je bil in čutil je, da je sam, morebiti še nikdar 487 IV | tako. Vse življenje, kar ga je imel za seboj, zdelo se 488 IV | imel za seboj, zdelo se mu je tako prazno, pusto, ničevo; 489 IV | življenje! In vendar, česa je pogrešal? Zdrav je bil in 490 IV | česa je pogrešal? Zdrav je bil in krepak; ostrozoba 491 IV | srca; dovolj, obilo dovolj je imel posvetnega blaga, mnogo 492 IV | posvetnega blaga, mnogo oko je zavidno gledalo bogatega 493 IV | gledalo bogatega moža; a on je zavidno gledal siromaka, 494 IV | In spominja se časa, ko je bil srečen, ko bi ne bil 495 IV | ni bil sam; ljuba družica je bivala poleg njega; s trudom 496 IV | s trudom in bojem si jo je pridobil. Bil je čislan 497 IV | bojem si jo je pridobil. Bil je čislan zdravnik, bil je 498 IV | je čislan zdravnik, bil je celo na glasu učenjaka; 499 IV | glasu učenjaka; duh njegov je neutrudno izsledoval skrivnosti 500 IV | brez uspeha. Njegovo ime se je s častjo imenovalo v učenjaških