Part

 1 II  |        pusti me v miru in hodi, Marko." ~Marko se ne gane z mesta.
 2 II  |        v miru in hodi, Marko." ~Marko se ne gane z mesta. Preveč
 3 II  |     znamenje nevihte za gorami. Marko je ljubil Rosano, ki je
 4 II  |  Markovo sestro. ~Dolgo časa je Marko tako stal, oče je bil odšel
 5 II  |     junaštvo, menil je, da bode Marko nekoliko časa popraševal
 6 III |      sklenil, poskušati z njim. Marko ga je prosil najprej, da
 7 III |        časa skrbno paziti nanj. Marko mu je odkritosrčno povedal,
 8 III |       kakor se mu bode velelo. ~Marko ni preveč obetal. Čez malo
 9 V   |          Pod hribom na polju je Marko kosil. Na široko je sukal
10 V   | prijazno poda roko. ~"Ti tukaj, Marko, in v taki obleki?" ~"Rosana,
11 V   |         dobro." ~"Ti veš torej, Marko, kaj se je z mano godilo?" ~"
12 V   |         očetovo surovost. To je Marko dobro čutil in hvalo ji
13 V   |          tudi mislim ne. In ti, Marko, zdaj si ti na vrsti." ~
14 V   |          zdaj si ti na vrsti." ~Marko ni imel mnogo pripovedovati.
15 V   |            Ne govori pregrešno, Marko; oče je vendar le o če!" ~"
16 V   |       to? Rad ga moraš imeti. O Marko, ti ne veš, kaj je oče?" ~
17 V   |        premaga. ~"Ti si srečen, Marko, in sam ne veš, kako. A
18 V   |        ga pokara:  "To ni lepo, Marko, da si me tako prestrašil." ~
19 V   |        životu. Presrečen je bil Marko; Rosana se je bala za njegovo
20 V   |          Tako prijetno ni hodil Marko v svojem življenju. Oh,
21 V   |     stopila iz gozda. ~"Zbogom, Marko, zdaj me ni treba več voditi." ~"
22 V   |         že iti, Rosana?" vpraša Marko malo žalosten. ~"Tako je
23 V   |       Tako je bilo dogovorjeno, Marko, in delo te kliče." ~Marko
24 V   |      Marko, in delo te kliče." ~Marko nekoliko časa molče stoji,
25 V   |        imel, kakor te ima ubogi Marko. O Rosana, kaj so beli gradovi,
26 V   |         Urno si podasta roko in Marko krene proti polju, kjer
27 VIII|         to v našem kraju! In pa Marko; ravno o tistem času je
28 VIII|       pa žena; ali ko je prišel Marko v hišo, zagledala se je
29 VIII|   utegnil. Vse se je čudilo, da Marko tako voljno trpi in prenaša
30 VIII|   krščanskem nauku ravno tukaj. Marko je bil pri nas "v vasi";
31 VIII|      začne mu zopet zabavljati; Marko mirno posluša; besede ni
32 VIII| verjamem, da bi bilo tisto kaj. Marko se je čisto pokmetil. Rezka
33 VIII|       ji je bil preslab. Ali ta Marko jo je ukrotil, vso jo je
34 VIII|       sončnica za soncem." ~"In Marko?" ~"Marko? Kako bi je rad
35 VIII|         soncem." ~"In Marko?" ~"Marko? Kako bi je rad ne imel,
36 VIII|         z njo kakor ona z njim! Marko je mož." ~"Kaj pa mati?" ~"
37 VIII|             Kaj je tam doli?" ~"Marko leži -- o joj, joj! -- Nič
38 VIII|      enoglasno. "Kaj praviš?" ~"Marko, Marko, ves krvav, pa nič
39 VIII|           Kaj praviš?" ~"Marko, Marko, ves krvav, pa nič se ne
40 IX  |         hitro, gospod! Pomagat! Marko je zaboden, toliko da še
41 IX  |     visela bleda ob postelji. ~"Marko!" zakliče ga Rosana, pade
42 IX  |        zbudil mrliča, spregleda Marko, a takoj zopet zamiži. Vendar
43 IX  |        dovolj tolažbe Rosani. ~"Marko, moj Marko, ne zapusti me;
44 IX  |    tolažbe Rosani. ~"Marko, moj Marko, ne zapusti me; brez tebe
45 IX  |           V dobrih rokah je bil Marko. ~
46 X   |        Tudi zdaj jo je poslušal Marko, ali ne na ravnem polju,
47 X   |   nedrje. "Ali je pa tudi prav, Marko, da se tako trudiš po gozdu?
48 X   |       visel na stran. Ali dalje Marko ni smel izkazavati svoje
49 X   |         sladkim nasmehom. Ubogi Marko je bil v grozoviti stiski;
50 X   |       tako strašnega? Bojim se, Marko." Ali njeno obličje ni kazalo,
51 X   |          Rosana?" ~"Pustiva to, Marko; bodi zadovoljen, da je
52 X   |        Vedno sem te rada imela, Marko; kako bi te ne bila? Tako
53 X   |       na svetu, razen tebe, moj Marko. V tvojem zavetju sem bila
54 X   |     imeti, greh se mi je zdelo, Marko." ~"In ko si slednjič našla
55 X   |     meniš, da mi je bilo lahko, Marko!" ~Globoko ginjen ji poda
56 X   |          Globoko ginjen ji poda Marko roko: ~"Ti si blaga deklica,
57 X   |        reče jima oče slovesno. "Marko, izročam ti, kar imam najljubšega
58 X   |   Somraku, to ni bilo verjetno; Marko in Rosana sta si lahko novo