Part

 1 I   |                 I ~"Dober dan, oče Jelenko, kaj imate na rami?" ~"
 2 I   |       preglavico, uganili ste, oče Jelenko." ~"Težka ni bila
 3 II  |      je slišala, da mu pravijo oče, mislila je, da je mož oženjen,
 4 II  |       zaslužil s svojo družbo. Oče je bil zadovoljen z njegovim
 5 II  |        očetu. ~"Kje je Rosana, oče?" ~"Kaj jaz vem? Išči jo,
 6 II  |     vem? Išči jo, če hočeš." ~"Oče! Še enkrat vas vprašam,
 7 II  |    misli, ki mi roji po glavi, oče!" ~"Tebi nisem dolžan odgovora,
 8 II  |   dolžan odgovora, mladenič!" "Oče!" ~"Ti mi groziš, sin očetu?" ~"
 9 II  |           Ne, samo prosim vas, oče!" ~"Tako je prav, tako se
10 II  |        vedel, koliko. Ko jo je oče dobil, prav majhna je bila
11 II  |       časa je Marko tako stal, oče je bil odšel v gostilno.
12 II  |      krepkim, moškim glasom: ~"Oče, komu ste dali Rosano?" ~"
13 II  |        Ne bodi mi nadležen." ~"Oče, jaz moram vedeti, kje je." ~"
14 II  |      vašim privoljenjem torej, oče, grem; ne pozabite, da ste
15 II  |     vrnem brez Rosane. Zbogom, oče." ~"Zbogom, hrabri junak,
16 II  |      kraja." ~Tako se razideta oče in sin. Mož je imel malo
17 IV  |     njegova, sladkega imena -- oče! ~
18 V   |    vpraša ga Rosana: ~"In tvoj oče?" ~Zdaj prvič je tako imenovala
19 V   |      nekdanjega gospoda. ~"Moj oče! Ne imenuj mi ga tako, Rosana;
20 V   |       govori pregrešno, Marko; oče je vendar le o če!" ~"Saj
21 V   |       Marko, ti ne veš, kaj je oče?" ~Pri teh besedah ji silijo
22 VI  |     skupaj bodeva živela kakor oče in hči!" ~Rosana se ne gane
23 VII |    mater in očeta, kje je njen oče? Kod hodi po svetu; zakaj
24 VII |   tedaj pod svojim srcem. ~Moj oče je bil zapleten v neko zaroto;
25 VII |        mogel klicati kdaj njen oče, da bi ga vselej srce ne
26 VII |        tu stoji pred tabo tvoj oče! In ti stojiš, ne hitiš
27 VII |     očetovo srce? Jaz sem tvoj oče! Ti me gledaš, ne veruješ?
28 VII |        Na prsi mu plane: ~"Moj oče!" ~In dolgo časa se jokata
29 VII |        In dolgo časa se jokata oče in hči. ~"In ti," obrne
30 VII |        obrne se čez nekaj časa oče proti nebu, "ti, ki gledaš
31 VIII|        Dve leti potem sta bila oče Jelenko in Somrak zopet
32 VIII|      Somrak?" ~"E kaj bom jaz, oče Jelenko! Veste, to so vam
33 VIII|     bilo dobro. Dekletce pa in oče -- saj veste, ona z njim
34 VIII|       gospodar, ki hlače nosi, oče Jelenko!" ~Zadnje besede
35 VIII|    odjenjati; kaj bi si mislil oče Jelenko? ~"Kaj pa ti veš?"
36 VIII|       je čas. Vam pa se čudim, oče Jelenko, da poslušate to
37 VIII|        ti je zgodilo?" vpijeta oče in mati. ~"O joj, joj! --
38 VIII|       vendar še pomagati moči. Oče Jelenko, pojte tudi vi,
39 IX  |   pride ravno na misel. Srečni oče odgovarja, posluša, zdaj
40 IX  |   kakor brez zavesti, ko pride oče. Njegove stopinje jo zdramijo;
41 IX  |          Rešite ga, rešite ga, oče! Hitite, pomagajte, dvojno
42 IX  |         ljubo dete," tolaži jo oče, "jaz storim, kar je v moji
43 IX  |    moji moči." ~"Hitro, hitro, oče, čas poteka; midva tu govoriva,
44 IX  |       grem, vzemite me s sabo, oče; jaz ne morem sama tu ostati,
45 IX  |     Bog, o Bog!" ~Kaj je hotel oče? Moral je ustreči želji
46 IX  | življenje, tiho bodi!" reče ji oče resno, žilo tipaje bolniku.
47 IX  |        To ji je moral dovoliti oče. ~Ko se je to godilo v stranski
48 X   |         dom našla sem svoj, tu oče je moj, ~moj dragi tu --
49 X   |         Pri tej priči pristopi oče k njima. Nista se prestrašila. ~"
50 X   |        otroka moja," reče jima oče slovesno. "Marko, izročam
51 X   |        sta bila tudi Somrak in oče Jelenko. Kaka čast! Zlasti
52 X   |        je celo, da se je stari oče Jelenko sam slednjič ene
53 X   |      tudi take jedi, da je bil oče starešina večkrat v zadregi,
54 X   |        pogledal črnega kruha. ~Oče Jelenko je ostal do smrti
55 X   |       mu je to pripuščal stari oče, in dober pestún je bil