Part

 1 I   |         prišel s svojo učenostjo, do pete, káli." ~"Kaj pa tisto,
 2 II  |          je kolo zatočil od konca do konca po trati, menda iz
 3 II  |      potegnejo debelo vrv od kola do kola, tako da je bila najmanj
 4 II  |        vso vas po dolgem od konca do konca in potem zopet nazaj.
 5 II  |        vse to, kar je bilo videti do sedaj, dasi silno zanimljivo,
 6 II  |           je nategnjena od stebra do stebra tako visoko od tal?
 7 II  |         rokavov ji je sezala samo do kolen. Goste, črne lase
 8 II  |           srce. Ko je bila prišla do srede, zopet nekoliko postoji,
 9 II  |      postoji, potem pa steče urno do drugega konca. Ali to je
10 II  | zaničljivo; meri ga z očmi od nog do glave, bil mu je komaj do
11 II  |         do glave, bil mu je komaj do rame, kakor bi mu hotel
12 II  |          najprej vi svojo pravico do tega dekleta. Ali si upate
13 II  |          vi nimate nikake pravice do tega otroka; deklica je
14 II  |         ali imel je malo zaupanja do Zaleščanov in deklici je
15 II  |          da ima nekoliko zaupanja do njega. ~"Vi ste pameten
16 II  |       verjetno zdelo in vsi so jo do tega časa, vsaj na videz,
17 II  |            Samo glej, da se vrneš do jutra. Zgodaj odpotujemo
18 II  |         času je bil Skalar dospel do svojega doma z otrokom v
19 III |        vedno popotovanje od mesta do mesta, slaba hrana, trud:
20 III |           je glodajoči črv prišel do mladega osrčja. ~Skalarju
21 III |         imel kako naravno pravico do dekleta? Mirneje reče slugi: ~"
22 III |          je bilo že, ko je prišel do grada; zdaj ni bilo mogoče
23 III |        vanj. Čakati je bilo treba do jutra. Kakor je bil rekel
24 III |         njo čez gore in čez morje do konca sveta. V takih mislih
25 III |         življenje! Šel je od vasi do vasi po okolici in popraševal,
26 IV  |            ki je sezalo noter dol do pod griča. Malo prijazen,
27 IV  |       káko je bilo moje življenje do tedaj, ko ste prišli vi
28 IV  |      ubijati, kakor voda od kamna do kamna." ~"Tebi se toži po
29 IV  | nepoštenost; vendar zdi se mi, da do sedaj nisem ničesar storila,
30 IV  |     Hodila bom po deželi od mesta do mesta, ne, od vasi do vasi,
31 IV  |       mesta do mesta, ne, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ustavila
32 IV  |          od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ustavila se bodem
33 V   |         tebe? Za teboj bi bil šel do konca sveta. Našel sem te,
34 V   |          ni imel iskrice ljubezni do mene. Bil sem mu, kar moji
35 V   |      Rosana?" ~"Zakaj ne?" ~"Samo do pod grada; potem pa zopet
36 V   |     Rosana, in lepša bodeš od dne do dne. Razcvitaš se kakor
37 VI  |     krivico po svoji moči? In ti? Do zdaj si domišljal si, da
38 VII |       zagledalo njeno oko, zvesta do zadnjega diha. Tvoj prijatelj --
39 VII |      očetu, mirno naj živi, kakor do sedaj, in hči naj zanj trpi.
40 VII |   nesrečnega časa. Tvoja ljubezen do mene se je spreobrnila v
41 VIII|     mislil si je, temu človeku ni do živega priti. Imenuje ga
42 X   |           stiski; od njegovih ust do njenih je bilo tako blizu,
43 X   |      kruha. ~Oče Jelenko je ostal do smrti v gradu. Da bi jim