Part

 1 I  |   našel enkrat, ko jih je bil Skalar na kamnu pozabil. Pogledal
 2 I  | Hudoben človek, praviš, da je Skalar; ali si pa že slišal, da
 3 I  |       jedi je bilo in pijače, Skalar nikomur dolžan ne ostane;
 4 II |  ravnali ste še lepše, gospod Skalar!" ~Gospod Skalar, tako so
 5 II |       gospod Skalar!" ~Gospod Skalar, tako so ljudje sploh imenovali
 6 II |       za ta posel. ~Nato veli Skalar nesti deklico v bližnjo
 7 II |    res zaspi. ~V tem času gre Skalar v hlev, kjer je imel svojega
 8 II |      Počasi je jahal po cesti Skalar z Rosano proti svojemu gradu.
 9 II | družbi. -- ~V tem času je bil Skalar dospel do svojega doma z
10 II |       bila upala za ves svet. Skalar gre ženi naproti, poda ji
11 III|  Drugo jutro zgodaj je gospod Skalar jezdil v mesto po zdravnika.
12 III|     mesta pogledat k bolnici. Skalar sam je bil pozabil vse svoje
13 III|        Dolgo časa je molčala. Skalar je slonel nekaj časa globoko
14 III|     zdihne usmiljena starka. ~Skalar molče vstane in odide. Ves
15 IV |      senci si je bil postavil Skalar mizico s klopčico za enega
16 IV |      je bližalo zatonu, ko je Skalar sedel na klopčici pod hrastom.
17 IV |      na klopčici pod hrastom. Skalar ni bil sanjač; malokdaj
18 IV |      glave. ~Nekoliko časa je Skalar, morebiti radostno, gledal
19 IV |       Ti, Rosana?" ogovori jo Skalar z nenavadno mehkim glasom. "
20 IV |      Slovo jemlješ?" vzklikne Skalar prestrašen. ~"Da, slovo,
21 V  |    razloži, kako jo je gospod Skalar rešil iz rok njegovega očeta,
22 VI |      VI ~Nekaj časa že je bil Skalar čudno spremenjen. Prej je
23 VI |       svojim prijaznim darom. Skalar ji ga sicer vzame iz roke,
24 VI |       ga, zakaj je hud. ~Tudi Skalar ni imel pokoja. Očital si
25 VI |    naj bi odgovorila. Vtem se Skalar pomisli, da ji ni dal pravega
26 VI |       Čez nekaj časa se obrne Skalar zopet proti nji: ~"Rosana,
27 VI |       oko mu rosi, lep je bil Skalar v tem trenutju. ~"Pridi,
28 VI |       tudi pri sodbi veljale. Skalar ji odgovori ~"Tvoja mati
29 VI |      mati nedolzna!" ponavlja Skalar. ~"Da, nedolžni; sami so
30 IX | prostore in njih prebivalce. ~Skalar je bil zdaj vrtnar, samo
31 IX |   malo misli, eno misel pa je Skalar skoraj gotovo imel, ko je
32 IX |       da naj bodo mirni." ~In Skalar pusti svoje vrtnarsko orodje
33 IX |   bilo rečeno slugi, ko pride Skalar s potrebnimi pripravami
34 IX |  Govorica potihne, ko pridrvi Skalar mednje. Toliko da ni konj
35 IX |     odmakne nekoliko v stran. Skalar gre z Rosano v hišo. Tudi
36 IX |   stežka skozi nje prerineta. Skalar jih vse odpravi, potem vrata
37 IX |       takem slučaju, obrne se Skalar proti svoji hčeri ter ji
38 IX |       Ko odpre čez nekaj časa Skalar duri ter naznani čakajočim,