Part

 1 II  |      rekel," pravi mirno, "da je moja hči, ali služabnica moja
 2 II  |         moja hči, ali služabnica moja je, in več ko to." ~"Sužnja
 3 II  |      veselim obrazom denar. ~"Ne moja, svoja, prosta je in lahko
 4 II  |            prodali." ~"Rosana ni moja hči." ~"Kaj pravite?" ~"
 5 II  |       hči." ~"Kaj pravite?" ~"Ne moja ne tvoje matere hči." ~"
 6 II  |         matere hči." ~"Rosana ni moja sestra, pravite?" ~"Nikoli
 7 III |    glasom jo tolaži mati: "Dete, moja zadnja ura je prišla, zapustiti
 8 III |         zame glasno pred svetom: Moja mati je bila nedolžna, nedolžna.
 9 III |    zavpije, "tukaj sem, presrčna moja mati! O naj ostanem pri
10 IV  |        da je v človeški moči." ~"Moja največja, edina moja tolažba
11 IV  |             Moja največja, edina moja tolažba je bilo petje in
12 IV  |      hočeš torej storiti, sirota moja?" ~"Pri vas bom ostala,
13 V   |          roki je moje življenje, moja smrt. O kaj sem jaz, kaj
14 V   |         je tvoje; ali hočeš biti moja? Kaj bi mi odgovorila, Rosana?" ~
15 VI  |       pridi, Rosana; četudi nisi moja, bodi moja. Tolažba mi bodi,
16 VI  |           četudi nisi moja, bodi moja. Tolažba mi bodi, radost
17 VI  |          Tolažba mi bodi, radost moja na stare dni; pozabljeno
18 VI  |       kaj takega. Ali nočeš biti moja, Rosana?" ~"Ali ste mi v
19 VI  |       dete, kakor si ti, Rosanka moja!" ~"Govorili ste o moji
20 VI  |       nepokvarjena, nedolžna." ~"Moja mati so bili tudi nedolžni,"
21 VI  |        spolniti svojo dolžnost. "Moja mati so bili tudi nedolžni!"
22 VI  |          samo to vem, da so bili moja mati nedolžni! Molčala ne
23 VI  |          hočem pričati in vpiti: Moja mati so bili nedolžni!" ~"
24 VI  | najhudobnejši človek ne laže, in moja mati se niso lagali!" ~Oba
25 VII |      zapustiti. Zase ne govorim: moja usoda je sklenjena, z življenjem
26 VII |           dejala sem ji -- edina moja laž -- da naju išče po svetu.
27 VII |         na moje srce! Moje dete, moja hčerka si ti; svojega očeta
28 VII |       duša, presrčna, čista žena moja, druga Genovefa; odpusti,
29 VIII|         svojim sladkim jezičkom. Moja Katra se je nekako seznanila
30 IX  |       najlepša cvetica je vendar moja Rosana!" ~V tem trenutju
31 X   |            Bodita srečna, otroka moja," reče jima oče slovesno. "