Part

 1 I   |      naj se mu poberem izpred oči. Ni mi bilo treba dvakrat
 2 I   |      nisem videl take živali; oči se mu svetijo kakor sovi
 3 II  |     pristriženi; bistre, črne oči je imel, dolg, kljukast
 4 II  |     so bile njene velike črne oči, ki so se ji tako skrivnostno
 5 II  |       so mu švigale iz temnih oči. ~"Ne morem," zdahne deklica. ~"
 6 III |    ima, visoke postave, črnih oči in las, zarjavelih lic,
 7 IV  |       sirota, solze ji zalijó oči, jok ji brani govoriti.
 8 IV  |   pride čas, zatisnila trudne oči. Spomni se časi, da bi tudi
 9 IV  |       stran, rosne so mu bile oči, ki niso že tako dolgo vedele,
10 V   |     besedah ji silijo solze v oči, ali deklica se premaga. ~"
11 V   |       kakor lepe sanje izpred oči -- in jaz bi bil nesrečen!" ~"
12 V   |       moški svet bode obračal oči za teboj. Ponujali ti bodo
13 VI  |      ter je zdaj v tla upiral oči, zdaj nepremično zrl tja
14 VI  |  vedno nekako boječa povešala oči pred njim. Zdaj jo je po
15 VI  |     ogledoval, ko je videl te oči, to hojo, to gibanje, zamislil
16 VI  |      tako sovražna podoba! Te oči, to rast, to gibanje, to
17 VI  |       srcu, solze ji silijo v oči. Molče se obrne ter odide.
18 VI  |       potem mu ni prišla pred oči. Žal je bilo možu, rad bi
19 VI  |       krotka, boječa deklica. Oči so se ji svetile, stala
20 VII |   Rosana molče poleg njega in oči upirala vanj. ~Prvi list,
21 VII |      smela. Šla sem ti izpred oči, ,lažnica, nesramnica' --!
22 VII | pravem času še, stopi mi pred oči častita podoba mojega ubogega
23 VII |      Ko ni smel več pred moje oči, spozabi se v svoji slepi
24 VII |    brati; skipelo mu je srce, oči so mu bile zalite s solzami.
25 VIII|   cerkev zidali, črnih las in oči, orjavelega lica, in zateza
26 VIII|    kakor bi ga bil gad pičil, oči se mu zabliskajo in kakor
27 IX  |   sreča ji sije z obličja, iz oči. Tako zdrava, vesela in
28 IX  |    Jelenko. Rosana upira vanj oči nepremično, da bi mu brala