Part

 1 II  |        ker noge ne morejo biti tu in tam ob istem času, in
 2 III |         ene misli sta bila, da tu nič ne more človeška pomoč.
 3 III |      leže poleg pota in zaspi. Tu pride tuj mož, zgrabi jo
 4 III |         na zemlji je žalostno, tu gori, v nebesih, v tvojem
 5 IV  |   nekoliko ravnega prostora; a tu ni bilo videti prijaznih
 6 IV  |    posuta pota; zastonj bi bil tu iskal plemenitega drevja
 7 IV  |         Redka, kratka trava je tu neveselo rasla po peščenih
 8 IV  |  grajski gospodar. Med drevjem tu se je odlikoval star, visok,
 9 V   |       je rada zahajala Rosana. Tu ob jarku je, zlasti proti
10 V   |       valove. Tako dobro ji je tu déla samota in tihota, čuti
11 V   |      prijetno šumečega potoka: tu so se ji zbujale in rojile
12 V   | najmanjšo željo. Glej ta jarek tu, Rosana!" ~In mladenič stopi
13 VI  |  verujete mojim besedam, nate, tu so dokazi, berite!" ~
14 VII | svojega očeta si iskala; glej, tu stoji pred tabo tvoj oče!
15 VIII|     njegovo mizarsko umetnost. Tu je bilo treba spretnejše
16 VIII| pritepel ne vedi od kod, da se tu liže okoli naših deklet,
17 VIII|       dala stvar na oklic. Kaj tu stojiš in čeljustaš in motiš
18 IX  |       sitnega plevela popleve, tu cveticam prst zrahlja, presaja
19 IX  |         oče, čas poteka; midva tu govoriva, in on umira! Z
20 IX  |         oče; jaz ne morem sama tu ostati, strah bi me umoril,
21 IX  |        kako drvi! Zdaj zdaj bo tu!" -- "Pa dekleta ima pred
22 IX  |       stopi sam s konja. ~"Kaj tu zijala prodajate!" zagrozi
23 IX  |        vsak po svojem opravku! Tu nikogar ne potrebujemo.
24 IX  |      gre z Rosano v hišo. Tudi tu je bilo vse polno ljudi,
25 X   |    polje; ~dom našla sem svoj, tu oče je moj, ~moj dragi tu --
26 X   |      tu oče je moj, ~moj dragi tu -- kje mi je bolje? ~Ti