Part

 1 I   |      k božji službi; v mesto res hodi, toda bogve po kaj.
 2 I   |  pravica? S tem Skalarjem bi res ne menjal. Sam Bog ve, kaj
 3 II  |     je bil za vse odgovoren. Res, dobro oko je imel in uho,
 4 II  |     so bili skoraj posedeni, res da sedeži niso bili predragi.
 5 II  |     zadovoljni." ~Mož je bil res zadovoljen. ~"Rosana je
 6 II  |      je bilo morebiti vendar res, kakor je ugibal Jelenko,
 7 II  |       Čez nekaj časa deklica res zaspi. ~V tem času gre Skalar
 8 IV  |      česa pogrešaš? Pusto je res pri nas, samotno, dolgočasno,
 9 IV  | bivam rada pri vas." ~"Če si res rada pri meni, kakor praviš,
10 V   |    obleki?" ~"Rosana, kaj si res mislila, da mi je mogoče
11 V   |     me tako prestrašil." ~In res se je deklica tresla po
12 VI  |      dekletom. In če je tudi res njena hči, dejal si je,
13 VI  |    je pa porok, da je Rosana res njena hči? pomišlja se zopet
14 VI  |  najprej se prepričam, je li res njena hči, potem bodem vedel,
15 VI  |        Na to Rosana: ~"Če je res tako, zdaj pa drugo vprašanje,
16 VIII|    njive, tisti gozdek --" ~"Res, na pol zastonj sem jih
17 VIII|  gradu. Saj tisto je pa tudi res, dekle ni, kakor so navadna
18 VIII|      mislite, Jelenko, da je res njegova hči, prava hči?" ~"
19 VIII|       On sam pravi; čudno je res, pa naj bo; meni je prav,
20 VIII|      sama ob sebi." ~"Ljudje res tako govoré, ali jaz ne
21 VIII|     dejalo, da je prevzetna; res, nobenega ni pogledala;
22 VIII|  bežite, bežite; ustil se je res, ali žena ga je vendar imela
23 VIII|    tem bolj, ker so se krave res nepotrpežljivo oglašale
24 IX  | prestrašila take novice. ~In res se je bila Rosana prestrašila.
25 X   |   pride kaka druga misel, in res mu je prišla. ~"Zdaj je
26 X   |    da me imaš rada; če si me res rada imela, kakor praviš." ~"