Part

 1 I   |        da nikomur ne upa, vedel bo že zakaj. Jaz bi sodil,
 2 I   |         čakali njegove duše, ko bo ležal na smrtni postelji." ~"
 3 I   |         se ti tukaj slabo godi, bo se ti pa na onem svetu bolje." ~"
 4 I   |     prav pravite; vsaj upam, da bo tam gori bolje; siromaki
 5 I   |     odkar je on tukaj, tri leta bo v jeseni, nam je vsako leto
 6 I   |       sonce je zašlo; tudi meni bo dobro stopati, da pridem
 7 II  |        in prerokovala mu je, da bo imel mnogo sreče z otroki.
 8 III |          pojde v službo, pridno bo delala in prislužila toliko,
 9 IV  | razdrobite, pokončajte, samo da bo veselje! Tudi jaz rad gledam
10 IV  |        mu je bilo misliti, kako bo mogel zanaprej živeti brez
11 VIII|    črvivo desko iz roke, "to ne bo nič; nove bo treba, nove,
12 VIII|       roke, "to ne bo nič; nove bo treba, nove, Somrak!" ~"
13 VIII|       Somrak!" ~"Za sedaj menda bo vendar še kako, saj upam,
14 VIII|       zdaj zadnjikrat." ~"Kakor bo volja božja. Samo to ti
15 VIII|     pravi; čudno je res, pa naj bo; meni je prav, pri gospodi
16 VIII|        pravim, da iz te moke ne bo kruha!" ~Somraku ni bilo
17 VIII|      svoje sedemnajsto leto, pa bo poroka." ~"Poroka bo že
18 VIII|         pa bo poroka." ~"Poroka bo že in kmalu morda tudi,
19 IX  |  prosijo. Tecite, tecite, da ne bo prepozno!" ~"Precej pridem;
20 IX  |         pri sebi, da iz tega ne bo nič dobrega." -- "Po Skalarja
21 IX  |     konju, kako drvi! Zdaj zdaj bo tu!" -- "Pa dekleta ima
22 X   |          Rosanka, bogvedi, kako bo tisto; svojo glavico imaš,
23 X   |       svojo trmico; vdati se mi bo v božjo voljo in tvojo;