Part

 1 III |      ženica je bila sama nekdaj mati; zgodaj je bila izgubila
 2 III |         luči ji je sedela bleda mati in šivala. Solze so ji kapale
 3 III |     spat brez večerje. In ko se mati nato še huje zjoka, začne
 4 III |         slabim glasom jo tolaži mati: "Dete, moja zadnja ura
 5 III |        glasno pred svetom: Moja mati je bila nedolžna, nedolžna.
 6 III |    duhovi zagleda svojo mater. "Mati, mati!" zavpije, "tukaj
 7 III |     zagleda svojo mater. "Mati, mati!" zavpije, "tukaj sem, presrčna
 8 III |        tukaj sem, presrčna moja mati! O naj ostanem pri tebi;
 9 VI  | nepokvarjena, nedolžna." ~"Moja mati so bili tudi nedolžni,"
10 VI  |  spolniti svojo dolžnost. "Moja mati so bili tudi nedolžni!"
11 VI  |      Skalar ji odgovori ~"Tvoja mati nedolžna! Ne govori, dekle,
12 VI  |         to vem, da so bili moja mati nedolžni! Molčala ne bodem,
13 VI  |    hočem pričati in vpiti: Moja mati so bili nedolžni!" ~"Tvoja
14 VI  |         bili nedolžni!" ~"Tvoja mati nedolzna!" ponavlja Skalar. ~"
15 VI  |         človek ne laže, in moja mati se niso lagali!" ~Oba molčita.
16 VIII|         Marko je mož." ~"Kaj pa mati?" ~"Mati in hči, ena misel,
17 VIII|         mož." ~"Kaj pa mati?" ~"Mati in hči, ena misel, ena volja.
18 VIII|        Pri tej priči se prikaže mati Somračica iz veže; pred
19 VIII|        kaj je, Drejče!" zavpije mati prestrašena. Otrok ne da
20 VIII|        zgodilo?" vpijeta oče in mati. ~"O joj, joj! -- Tam doli
21 VIII|        strah; tako strah me je, mati!" ~"Jezus Nazarenski!" javka
22 X   |         postelji so mi izročili mati sveto dolžnost, da naj iščem