Part

 1 I   |        dobil ta odgovor, ni si mogel kaj, da bi se ne nasmejal,
 2 I   |     kakega lesa, tega ni nihče mogel uganiti. Mi bi skoraj sodili,
 3 I   |         Zbral sem, kolikor sem mogel, vsega mi ni bilo mogoče,
 4 II  |        pred njimi; nihče se ni mogel spomniti, da bi jo bil videl
 5 II  |      svojemu očetu, kolikor je mogel s svojimi petnajstimi leti
 6 II  |   zasukal na stran, kjer se ni mogel nadejati dobrega uspeha.
 7 II  |      tudi z njim; nikoli je ni mogel pregovoriti, da bi mu razodola,
 8 II  |       je stopal mož kolikor je mogel s svojimi okornimi nogami. ~
 9 IV  |  spreletela; sprijazniti se ni mogel z mislijo, da ne bode nikoli
10 IV  |       je bilo misliti, kako bo mogel zanaprej živeti brez nje.
11 IV  |     potreben tolažbe!" ~Mož ni mogel dalje govoriti; obrne se
12 V   |       sem zapustil, samo da bi mogel bivati blizu tebe." ~"Kaj
13 VI  |       nalašč srečaval, kjer je mogel, potem se je zopet ogibal
14 VII |        za molčanje. Pustiti ni mogel upanja, da vendar že kdaj
15 VII |       imela sirota. Kako bi jo mogel klicati kdaj njen oče, da
16 VII |    materi svoji!..." ~Dalje ni mogel brati; skipelo mu je srce,
17 VIII|  zabavljal, dražil ga, kjer je mogel; saj veste, zaradi Rezke.
18 VIII|        Ni čudo torej, da ga ni mogel živega videti. Nagajal,
19 VIII|    spravil iz hiše? Ali kaj je mogel proti obema? Ni vsak v svoji
20 VIII| najbolje vedel. Vendar zdaj ni mogel odjenjati; kaj bi si mislil
21 IX  | svojega otroka. Kako bi jo bil mogel samo pustiti v takem stanju! ~