Part

 1 I   |    nam je pravilo, da se toča sama dela, razumel nisem, kako:
 2 I   |     lisico blizu, ne samo, da sama ne kradeta, če sta pametna,
 3 II  |      oblečene! To je bila vse sama svila ali kdo ve káko drago
 4 II  |    tisti večer v grad z njim; sama bi si ne bila upala za ves
 5 III | Jelenko. Stara ženica je bila sama nekdaj mati; zgodaj je bila
 6 IV  |       tudi ne mogla, ali vas, sama ne vem, kako je to, vas
 7 V   |    biti, miru je čakal, da mu sama pride zaželena prilika.
 8 V   |      v prosto pesem, ki si je sama iz sebe rodila svojo melodijo.
 9 V   |       ga vprašal, to mi moraš sama povedati, Rosana." ~Nato
10 V   |   siromak? In vendar, Rosana, sama misel nate mi daje pogum,
11 VI  |       njeno, taka je bila ena sama ženska na svetu! In ta glas,
12 VI  |       ter iti dalje po svetu, sama ni vedela kam. Takoj drugi
13 VII |      po zakotjih. In kmalu ne sama; dobila sem družico. Imenovala
14 VIII|     zastonj! Kaj boš? Saj sva sama; reciva: skoraj zastonj;
15 VIII|      in posluša in srečen je; sama sreča ga je in veselje.
16 VIII|     to bi kazalo, da stvar ni sama ob sebi." ~"Ljudje res tako
17 IX  |       sabo, oče; jaz ne morem sama tu ostati, strah bi me umoril,
18 IX  |        Jaz sem zmerom mislila sama pri sebi, da iz tega ne
19 IX  |     zadnje besede njegove, in sama mora stati zunaj! Srce ji